Simpozij Afektivni mediji: transformacije javnega komuniciranja

V Ljubljani je 3. in 4. septembra 2026 potekal simpozij Affective Media: Transformations of Public Communication, na katerem smo razpravljali o ugotovitvah istoimenskega raziskovalnega projekta. Ena od osrednjih razprav simpozija je zadevala afektivno vladnost – načine, kako se novinarsko delo regulira prek emocij in profesionalnih norm. Raziskava poklicnih poti novinarjev in novinark kaže, da strast do poklica, občutek odgovornosti in predanost družbeno pomembnemu delu omogočajo vztrajanje v razmerah prekarnosti in prestrukturiranj, hkrati pa lahko postanejo mehanizmi samoizkoriščanja. Slabe delovne razmere se tako normalizirajo kot preizkus profesionalne predanosti, izgorelost pa se namesto kot posledica organizacije dela lahko razume kot vprašanje posameznikove vzdržljivosti. Upor, zavrnitev takšnih pričakovanj in odhod iz medijev po drugi strani razkrivajo meje afektivne vladnosti.

Razpravljali smo tudi o platformizaciji in ekonomiji pozornosti, v kateri postajajo odzivi občinstev pomemben ekonomski vir. Raziskava je pokazala, da platformne logike vse bolj posegajo v uredniške odločitve in organizacijo dela, metrike občinstva pa pri novinarjih in novinarkah ustvarjajo dodaten režim pritiska. Kliki, ogledi in podatki o angažiranosti postajajo merilo uspešnosti vsebin ter s tem usmerjajo novinarsko delo.

Poudarek je bil tudi na afektivnih razsežnostih novinarskih praks v digitalnem okolju. Analiza Facebook komuniciranja slovenskih novinark in novinarjev kaže, da ti prepoznavajo afektivne logike platform in se do njih različno opredeljujejo, ob tem pa pogosto občutijo pričakovanje po stalni spletni prisotnosti in vidnosti, čeprav uredništva tega praviloma neposredno ne zahtevajo.

Raziskava je pokazala tudi, da odnosa javnosti do medijev ni mogoče reducirati na nasprotje med zaupanjem in nezaupanjem. Državljanke in državljani razvijajo lastne strategije presojanja verodostojnosti: primerjajo različne vire, prehajajo med platformami in žanri, se opirajo na ugled posameznih novinarjev ter zaradi informacijske in emocionalne utrujenosti vsebine selektivno filtrirajo. Nezaupanje pri tem še ne pomeni, da so nad novinarstvom obupali – razočaranje pogosto izhaja prav iz visokih pričakovanj glede njegove avtonomnosti, odgovornosti in demokratične vloge.

Simpozij je pokazal, da je afektivna razsežnost ključna za razumevanje sodobnih transformacij medijev in novinarstva. Afekti oblikujejo razmerja moči, načine upravljanja dela in tržne usmeritve, obenem pa odpirajo prostor za odpor, profesionalno avtonomijo in alternativne novinarske prakse.