Referendum vladi ni dal legitimnosti za ukinitev obveznega RTV-prispevka

Podpisane organizacije in posamezniki, ki smo v preteklih mesecih opozarjali na tveganja predlagane ukinitve RTV-prispevka ter pozivali k glasovanju proti, pozivamo vlado, Ministrstvo za kulturo ter poslanke in poslance, naj opustijo napovedi in predloge, ki bi mimo referendumskega izida vodili v odpravo ali spodkopavanje stabilnega in neodvisnega financiranja RTV Slovenija. Referendumskega rezultata ni mogoče uporabiti kot pretvezo za uvajanje rešitev, ki javnosti pred glasovanjem sploh niso bile predstavljene.

Posvetovalni referendum o RTV-prispevku ni potekal kot samostojna in poglobljena javna razprava o prihodnosti javnega medija. Vladna koalicija ga je skupaj z referendumoma o socialnih pomočeh in volilni pravici tujcev priključila zakonodajnemu referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je bil razpisan na pobudo civilne družbe in volivcev. Tri posvetovalne referendume je predstavila skozi izrazito populistične in polarizacijske teme, referendum o RTV-prispevku pa predvsem skozi obljubo finančnega prihranka za gospodinjstva.

Toliko bolj pomenljivo je, da večina volivcev ukinitve obveznega RTV-prispevka kljub temu ni podprla. Proti ukinitvi je glasovalo 464.999 volivcev, bistveno več, kot jih je podprlo nekatere druge referendumske odločitve, ki danes veljajo za legitimne in zavezujoče. Podpora neodvisnemu javnemu mediju ostaja močna tudi v okoliščinah politično polarizirane in populistično zastavljene referendumske kampanje.

Zato nas skrbijo izjave predstavnikov vlade, Ministrstva za kulturo in stranke SDS po referendumu, da je treba poiskati »rešitev za vse volivce« oziroma da bi RTV-prispevek v prihodnje plačevali le tisti, »ki to želijo«. Prav tako nas skrbi napovedovanje novih modelov financiranja, še preden je bila referendumska odločitev sploh uradno potrjena.

Referendum ni bil vprašanje o tem, kateri model financiranja RTV Slovenija je najboljši. Bil je vprašanje o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Volivke in volivci so ta predlog zavrnili.

Tesen izid ni razlog za njegovo relativizacijo. Vlada ne more razglašati posvetovalnega referenduma za pomemben izraz volje volivcev le takrat, ko potrjuje njene predloge. Sklicevanje na »želje vseh volivcev« ne more pomeniti uresničevanja predloga, ki na referendumu ni dobil podpore. V nasprotnem primeru bi referendum služil le kot naknadna legitimacija že sprejetih političnih odločitev.

Še posebej problematične so ideje o prostovoljnem financiranju RTV Slovenija. Takšne ideje niso le v nasprotju z referendumskim rezultatom, temveč odpirajo vprašanje spoštovanja obveznosti države kot ustanoviteljice javnega medija.

Zakon o RTV Slovenija namreč izrecno določa, da je ustanovitelj RTV Slovenija Republika Slovenija ter da je njena dolžnost zagotavljati institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje za izvajanje javne službe.  Te obveznosti ne izhajajo le iz nacionalne zakonodaje, temveč tudi iz evropskih predpisov. Evropski akt o svobodi medijev (EMFA) od držav članic zahteva, da javnim medijem zagotavljajo stabilne in predvidljive pogoje financiranja.

Odgovornosti ustanovitelja ni mogoče prenesti na prostovoljne prispevke posameznikov. RTV Slovenija ni naročniška platforma, donatorski projekt ali zasebni medij. Je javni zavod, ustanovljen z zakonom za izvajanje javne službe v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zakon Radioteleviziji Slovenija nalaga izvajanje obsežnih javnih nalog, od informativnih, kulturnih in izobraževalnih programov do programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost, romsko skupnost ter Slovence zunaj Slovenije. Zato mora država zagotoviti ustrezne pogoje za njihovo izvajanje.

Obvezni RTV-prispevek ni zgolj način financiranja, temveč izraz načela, da imajo vsi prebivalci pravico do javnega medija in njegovih storitev. Model, po katerem bi njegovo delovanje financirali le tisti, ki to želijo, spodkopava univerzalno poslanstvo RTV Slovenija kot javne službe.

Posebej nenavadno je poslušati argumente, da je treba zaradi tesnega izida iskati nove poti do istega cilja. Slovenska demokracija pozna vrsto referendumov, katerih izid je bil tesen. Med njimi je tudi referendum o Zakonu o RTV Slovenija leta 2005, s katerim je bila potrjena ureditev, ki jo je predlagala stranka SDS in je okrepila politični vpliv na upravljanje RTV Slovenija. Takrat tesnost rezultata ni bila razlog za dvom v legitimnost odločitve. Ne more biti razlog niti danes.

To je še toliko pomembneje, ker ista vlada, ki po referendumu govori o iskanju »rešitev za vse volivce«, hkrati predlaga spremembe Zakona o RTV Slovenija, ki moč odločanja o financah, nadzoru in najpomembnejših kadrovskih vprašanjih premikajo od organa, v katerem je zastopana javnost, k organu pod prevladujočim vplivom vlade. S tem krepi politični vpliv na upravljanje RTV Slovenija in spodkopava cilje depolitizacije, zaradi katerih je bila sprejeta – in na zakonodajnem referendumu leta 2022 potrjena – prejšnja reforma. Financiranja in upravljanja javnega medija ni mogoče obravnavati ločeno. Oboje skupaj določa njegovo dejansko neodvisnost.

Toda referendumski rezultat ni sporočilo le vladi, da večina volivcev podpira neodvisen javni medij. Vsebuje tudi pomembno sporočilo za RTV Slovenija.

Čeprav večina volivcev ukinitve obveznega RTV-prispevka ni podprla, je zanjo glasovalo 462.099 volivcev. Tega dejstva ni mogoče prezreti. RTV Slovenija mora zato referendum razumeti ne le kot zavrnitev političnega posega v njen sistem financiranja, temveč tudi kot opozorilo, da mora okrepiti zaupanje javnosti.

Od vodstva, organov upravljanja in vseh odgovornih na RTV Slovenija pričakujemo, da bodo to sporočilo vzeli resno in sprožili odprt, vključujoč in javnosti dostopen proces razprave o prihodnosti javnega medija. Pri tem ni dovolj obramba obstoječega stanja. RTV Slovenija mora jasno pokazati, da sliši kritike, jih je pripravljena javno obravnavati ter v dialogu z gledalci, poslušalci, civilno družbo, strokovno javnostjo in zaposlenimi oblikovati odgovore na razvojne izzive javnega servisa.

RTV Slovenija že danes zagotavlja mehanizme za odziv javnosti, med njimi institut Varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter postopke za obravnavo pripomb, pritožb in odzivov občanov. Te prakse predstavljajo pomemben del odgovornosti javnega medija do javnosti. Toda treba jih je nadgraditi z bolj proaktivnim in neposrednim dialogom z državljani o poslanstvu, prioritetah in prihodnosti RTV Slovenija. Pričakujemo več neposrednega dialoga z gledalci in poslušalci, več prisotnosti na terenu, več pojasnjevanja poslanstva, delovanja in razvojnih načrtov javnega medija ter resno in javno obravnavo kritik, ki jih izražajo državljani.

RTV Slovenija pripada javnosti. Prav zato mora ostati neodvisna od vsakokratne oblasti in hkrati zavezana javnosti, v imenu katere deluje.

Referendumski rezultat je jasen. Vlada ni dobila mandata za ukinitev obveznega RTV-prispevka. RTV Slovenija pa je dobila priložnost in odgovornost, da okrepi zaupanje javnosti.

Društvo novinarjev Slovenije
Sindikat novinarjev Slovenije
Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija
Danes je nov dan
Amnesty International Slovenije
Sandra Bašić-Hrvatin, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Igor Vobič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut
Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Barbara Rajgelj, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani