(ANALIZA) Predvolilna kampanja med performansom in propagando

“V aktualni kampanji torej opazimo več vzporednih procesov: del politike se umika iz prostorov novinarskega nadzora, komuniciranje se vse bolj prilagaja logiki platform, performansa in afekta, vplivneži pa nastopajo kot novi posredniki med politiko in javnostjo. Posledica je jasna: ko se politika umika iz soočenj in uredniško vodenih formatov, dobimo manj javne razprave in več enosmernega širjenja sporočil. V takšnem okolju družbena omrežja in vplivneži postopoma prevzemajo vlogo nadomestne javne sfere – vendar brez enakih standardov transparentnosti, odgovornosti in možnosti preverjanja.”

Mojca Pajnik v časopisu Večer analizira ritem političnega komuniciranja pred volitvami.  Predvolilna kampanja v sodobnem hibridnem medijskem okolju poteka skoraj neprekinjeno, pred volitvami pa se le še zaostri. Politično komuniciranje se vse bolj prilagaja logiki »ekonomije pozornosti«, kjer so v ospredju kratka, emocionalna sporočila, slogani in simboli, namenjeni hitremu širjenju po družbenih omrežjih. Namesto podrobnih programov politiki pogosto gradijo identifikacijo z volivci skozi osebne zgodbe, poudarjanje izkušenj »navadnega človeka« in ideološke okvirje, ki jih volivci zapolnijo z lastnimi pomeni.

Razlike med političnimi tabori se kažejo tudi v odnosu do medijev. Tradicionalni mediji volilno kampanjo strukturirajo s soočenji, intervjuji in preverjanjem dejstev, vendar nekatere stranke raje komunicirajo prek lastnih ali naklonjenih kanalov ter s tem zmanjšujejo prostor za novinarski nadzor. Hkrati se kampanja izrazito seli na splet, kjer algoritmi spodbujajo polarizacijo, odmevne komore in slog performativnega populizma, ki temelji na konfliktu in čustvih.

V digitalni kampanji postajajo pomembni tudi vplivneži, ki lahko mobilizirajo predvsem mlajše volivce, vendar njihova vloga odpira vprašanja transparentnosti in morebitnega propagandnega vpliva. Družbena omrežja prinašajo tudi tveganja manipulacij, kot so bot omrežja, astroturfing in zavajajoče vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. V takšnem okolju ostaja vloga novinarstva ključna, saj zagotavlja prostor za preverjanje informacij, primerjavo stališč in javno razpravo, ki je nujna za informirano odločanje volivcev.