Enozvočni mediji, večglasna javnost – Kako “Naprej”?

Slovenski mediji so glede na raziskave, ki so jih raziskovalke Mirovnega inštituta v petek, 14. novembra, predstavile na novinarskem festivalu Naprej/Forward v Mariboru, vse bolj enozvočni. Pogoji za demokratično, pluralno in neodvisno medijsko delovanje so vse bolj ogroženi, hkrati pa obstaja močna družbena želja po obnovi zaupanja v medije kot javno dobro, je bilo slišati na predstavitvi.  

Mojca Pajnik in Lori Šramel Čebular sta predstavili izsledke raziskave AFEMED, ki analizira transformacije medijev v Sloveniji med letoma 2010 in 2022, pri čemer opozarja na strategije, ki so pripeljale do visoko koncentriranega trga. Slovenski medijski sistem sta raziskovalki umestili v širše regionalne trende srednje in vzhodne Evrope, ki jih zaznamujejo umik zahodnih medijskih lastnikov, pojav domačih in vzhodnoevropskih oligarhov in razrast strankarsko povezanih medijskih mrež. 

Prisotnim sta pokazali omrežje medijskega lastništva, ki nakazuje na upad tiskanih medijev, rast spletnih medijev in naraščajočo konsolidacijo lastništva, ki se osredinja okoli majhnega števila posameznikov. V raziskavi so se pokazale dominantne medijske skupine od lokalnih konglomeratov in regionalnih medijskih velikanov do politično povezanih medijskih mrež. 

Brankica Petković je predstavila ugotovitve raziskave MeDeMAP, v okviru katere se kaže velika zavezanost novinark in novinarjev k zagotavljanju verodostojnih informacij. Vendar pa jih v praksi omejujejo finančna negotovost, lastniški pritiski, krčenje uredništev in politični vplivi. Hkrati raziskava razkriva dvom občank in občanov o tem, ali je v danih sistemskih pogojih demokratična vloga medijev sploh mogoča. 

Foto: Sašo Bizjak, Večer

Brankica Petković je na dogodku osvetlila osrednje vtise zborov občank_ov in sicer, da si občani želijo svobodnih medijev in demokracije. Izrazili so zahtevo po enotnem regulatorju, spodbujanju delavskega lastništva in preglednem financiranju medijev – prisotna je močna družbena želja po obnovi zaupanja v medije kot javno dobro.  

Posebej relevanten pa je vidik, da je sodelovanje novinarske sfere s civilno-družbeno pomembno, saj so občanke in občani, kot je na dogodku izpostavila Brankica Petkovič, »zaklad idej«, kar dokazuje tudi vsebinsko bogat nabor zahtev občank in občanov formuliranih v okviru projekta.   

Celoten dogodek, na katerem sta sodelovala tudi raziskovalca iz Fakultete za družbene vede Igor Vobič in Boris Mancet, ki sta osvetlila tudi novičarsko vedno bolj enozvočno medijsko krajino, kaže na nujnost sistemskih sprememb na področju medijev. Hkrati pa sam dogodek odpira možnosti imaginiranja sodelovanja med različnimi skupinami – od raziskovalk, novinarjev do občank – in potencialov, ki jih takšen preplet akterjev ter idej omogoča.  

Foto: Sašo Bizjak, Večer