Izvoz skrbi, uvoz delovne sile: migracijska realnost med BiH in Slovenijo

Na konferenci „Družbena kriza in socialno delo: Krepitev medgeneracijske solidarnosti za vzdržno blagostanje”, ki je potekala 18. marca na Fakulteti za politične vede Univerze v Sarajevu, je Majda Hrženjak je predstavila študijo transnacionalizacije skrbi za starejše ljudi, ki poteka med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Njen prispevek je obravnaval preplet dolgotrajne oskrbe in delovne migracije. Kar 60 % migrantskih delavk v domovih za starejše ljudi v Sloveniji prihaja iz Bosne in Hercegovine. Študija, ki temelji na intervjujih z migrantskimi skrbstvenimi delavkami ter deležniki v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini, kaže, da je kljub obstoju bilateralnega sporazuma o zaposlovanju migracijski režim restriktiven in povzroča dolgotrajno negotovost glede bivanja, zaposlitve, nastanitve in priznavanja poklicnih kvalifikacij. To vodi do visokih stroškov, zadolženosti in omejene socialne mobilnosti za migrantske delavke. Kljub temu močna socialna država in reguliran trg dela v Sloveniji predstavljata dejavnik privlačnosti za migrantske delavke. Intervjuji z deležniki v Bosni in Hercegovini opozarjajo, da zaradi množična delovne migracije, ki je posledica gospodarske podrejenosti, država izgublja vitalni socialni, delovni in reproduktivni kapital. Zato študija izpostavlja, da je pozitivno okolje za delovno migracijo potrebno ustvarjati z informacijsko, postopkovno, finančno, administrativno, integracijsko in antidiskriminacijsko podporo migrantskim delavkam_cem. To pa narekuje ne samo temeljito izboljšanje delovnih pogojev, temveč tudi vključujoč in etičen migracijski režim, ki dejansko omogoča delavkam_cem, njihovim družinam in državam izvora družbeno-ekonomsko napredovanje.