Kolumna Mojce Pajnik o pokopališčih novinarjev: Gaza, nekropolitika in pravica do naracije

“Nasilje nad vojnimi poročevalci ni le lokalna tragedija, temveč globalna grožnja informacijskemu ekosistemu. Ko so ubiti ali utišani tisti, ki dokumentirajo zločine, se mediji kot četrta veja oblasti sesujejo v prazno formo, prostor za kritično presojo pa izgine. V logiki nekropolitike je to despotsko upravljanje smrti in resnice – izbris prič in pripovedovalcev, da bi nasilje ostalo brez zgodovinskega zapisa. Kot poudarjajo številni, sta ustavitev genocida v Gazi ter poziv k odgovornosti storilcev ne le etični imperativ, temveč tudi civilizacijska nuja – ne zgolj zaradi sedanjosti in preteklosti, temveč tudi zaradi prihodnosti. Napad na medije je napad na osnovne pogoje politične skupnosti. Kar izgine z glasov novinarjev, ni zgolj poročilo o dogodkih, ampak temeljna infrastruktura javnega nadzora, brez katere to, kar je še ostalo od demokracije, ne more preživeti.”

Poročilo Inštituta Watson z Univerze Brown ugotavlja, da je vojna v Gazi od 7. oktobra 2023 zahtevala več novinarskih življenj kot skupaj ameriška državljanska vojna, prva in druga svetovna vojna, korejska in vietnamska vojna, vojne v Jugoslaviji ter afganistanska vojna po 11. septembru. Leta 2023 so Palestinci predstavljali skoraj tri četrtine vseh ubitih novinarjev na svetu. To ni stranski učinek vojne, temveč premišljena strategija: utišati priče in poročevalce, ki razkrivajo zločine. Kolumna Mojce Pajnik v časopisu Večer odpira teme genocida v Gazi, nekropolitiko, vojnega poročanja in ubojev novinarjev.