Kulturni rasizem, uspoljeno drugačenje in sovražni govor: diskurzi, imaginariji in vsakdanje meje v Sloveniji

Članek Ane Frank Kulturni rasizem, uspoljeno drugačenje in sovražni govor: diskurzi, imaginariji in vsakdanje meje v Sloveniji, objavljen  v tematskem bloku o sovražnem govoru v zadnji številki revije Annales, razširja teoretski okvir sovražnega govora na simbolno in afektivno raven identitete. Z opiranjem na postkolonialno teorijo, psihoanalizo in intersekcijski feminizem uvaja pojem »imaginarnega« kot mreže podob in mitov, ki določajo pripadnost. Sovražni govor v tem imaginariju deluje kot disciplinski mehanizem, pogosto impliciten in neverbalen, ki se kaže skozi vidnost in vsakdanje namige. Ključne empirične ugotovitve temeljijo na intervjujih in fokusnih skupinah z migranti, muslimani, Romi in spolnimi manjšinami v Sloveniji ter razkrivajo, kako so označevalci, kot je naglavna ruta, sprejemljivi pri krščanskih ženskah, a demonizirani pri muslimanskih ženskah. Frank to umešča v okvir kulturnega oziroma neo-rasizma, kjer se izključevanje utemeljuje z razlikami v življenjskem slogu in civilizacijskimi razlikami, ne pa z biologijo, ter je prepleteno s spolno in versko drugostjo. Njena osrednja teza je, da sovražni govor ob izzivu imaginarijev ponovno vzpostavlja normativni red ter deluje skozi molk, poglede in institucionalne prakse. Učinkovite proti-naracije morajo zato naslavljati ne le posamezne izraze govora, temveč tudi te sistemske imaginarije.