Napadi na civilno družbo ogrožajo demokracijo: novo opozorilo OZN

Novi tematski dokument Sveta OZN za človekove pravice ugotavlja, da se po svetu nadaljuje zaskrbljujoč trend krčenja prostora za delovanje civilne družbe. Poročilo poudarja, da odprt in vključujoč prostor za delovanje civilne družbe ni le človekova pravica sama po sebi, temveč eden ključnih pogojev za demokracijo, družbeni razvoj, zmanjševanje neenakosti, učinkovito delovanje institucij in zaščito človekovih pravic.

Po ugotovitvah Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) se organizacije civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, novinarji in družbena gibanja vse pogosteje soočajo s kombinacijo pravnih, administrativnih, finančnih in političnih pritiskov. Med najbolj razširjenimi oblikami omejevanja so stigmatizacija kritičnih glasov, otežen dostop do financiranja, pretirane administrativne zahteve, zloraba zakonodaje s področja nacionalne varnosti, protiterorističnih ukrepov ali kibernetske kriminalitete ter poskusi diskreditacije organizacij kot domnevnih »tujih agentov« ali »zastopnikov tujih interesov«.

Poročilo posebej opozarja, da se omejevanje civilne družbe danes pogosto ne izvaja več predvsem z neposredno represijo, temveč z bolj prefinjenimi mehanizmi. Ti vključujejo administrativno izčrpavanje organizacij, zmanjševanje dostopa do virov financiranja, strateške tožbe proti sodelovanju javnosti (SLAPP), nadzorovanje delovanja organizacij in širjenje stigmatizirajočih narativov, ki civilno družbo predstavljajo kot problem namesto kot pomemben del demokratične družbe.

Dokument obenem poudarja, da obstajajo jasne povezave med odprtim prostorom za delovanje civilne družbe in boljšimi rezultati družbenega razvoja. Države, ki zagotavljajo svobodo izražanja, združevanja in sodelovanja v javnih zadevah, praviloma dosegajo višjo stopnjo zaupanja v institucije, učinkovitejše javne storitve, nižjo raven korupcije ter boljše rezultate na področju zdravja, izobraževanja in družbenega razvoja. Omejevanje civilne družbe pa vodi v zmanjševanje odgovornosti nosilcev oblasti, šibkejši demokratični nadzor in več družbenih napetosti.

Ugotovitve poročila so pomembne tudi za razumevanje dogajanja v Sloveniji. Čeprav Slovenija sodi med demokratične države z razmeroma odprtim prostorom za delovanje civilne družbe, smo priča številnim poskusom diskreditacije nevladnih organizacij, zmanjševanja njihove legitimnosti v javnosti, omejevanju sredstev za njihovo delovanje ter napadom na organizacije in posameznike, ki opozarjajo na človekove pravice, socialno pravičnost, okoljska vprašanja ali delovanje demokratičnih institucij. Mednarodna opozorila OZN zato predstavljajo pomemben opomnik, da so neodvisna civilna družba, kritični glasovi in možnost sodelovanja javnosti pri odločanju temeljni elementi demokracije, ki jih je treba aktivno varovati in krepiti.

Poročilo zaključuje s pozivom državam, naj zaščitijo svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, zagotovijo varno delovanje organizacij civilne družbe, omogočijo dostop do financiranja ter se vzdržijo politik in javnih diskurzov, ki kritične glasove predstavljajo kot sovražnike ali varnostno grožnjo.