Novinarstvo, občinstva in moč platform v dobi transformacij

Tjaša Turnšek in Rok Smrdelj sta se 6. in 7. junija 2025 udeležila 15. srednje- in vzhodnoevropske komunikološke konference CEECOM 2025, ki je potekala na Univerzi v Zadru pod naslovom Journalism, Audiences, and Platform Power in the Age of Transformation. Na konferenci sta predstavila prispevka v okviru projektov MeDeMAP in AFEMED, ki jih izvajamo na Mirovnem inštitutu.

Tjaša Turnšek je predstavila prispevek z naslovom Slovenian Journalism – Between a Watchdog Role and a Watched Dog on a Roll (v soavtorstvu z Lori Šramel Čebular).

Prispevek analizira dojemanje vloge novinarstva v Sloveniji z dveh medsebojno prepletenih perspektiv: z vidika novinark_jev, ki svoje delo opravljajo v kontekstu naraščajočih političnih in ekonomskih pritiskov, ter z vidika državljank_ov, ki novinarsko delo interpretirajo in se nanj odzivajo na kompleksen in večplasten način. Prispevek temelji na tekočih raziskavah v okviru projekta MeDeMAP, ki preučuje demokratične funkcije medijev tako z vidika produkcije kot tudi občinstva. Na podlagi intervjujev z novinarji_kami, fokusnih skupin z državljani_kami in zbori občank_ov prispevek izpostavlja razkorak med normativnimi pričakovanji do novinarstva in dejanskimi praksami v medijskem prostoru. Ugotovitve kažejo na problematiko lastništva medijev, upad raziskovalnega novinarstva in erozijo javnega zaupanja. Hkrati tako novinarke_ji kot državljani_ke poudarjajo ključno demokratično vlogo novinarstva, zlasti njegovo “watchdog” funkcijo.

Rok Smrdelj je predstavil prispevek z naslovom Transforming Public Communication: Amplifying Affect Through the Structuring Logics of Connectivity and Attention (v soavtorstvu z Mojco Pajnik in Petrom Sekločo).

Prispevek se osredotoča na vprašanje, zakaj je afekt postal osrednja organizacijska logika sodobne medijske sfere. Teza avtorjev je, da afekt v ospredje sodobne komunikacije potiskata strukturni logiki »povezljivosti« in »pozornosti«, ki sta se oblikovali preko procesov digitalizacije in platformizacije ter se okrepili v kontekstu neoliberalnega, postfordističnega kapitalizma. Kot strukturni logiki sta bili opredeljeni na podlagi Giddensove teorije strukturacije ter Altheideove in Snowove koncepcije medijske logike, v okviru katere sta interpretirani kot niz institucionaliziranih vzorcev delovanja, ki določajo, katere komunikacijske prakse, afektivni odzivi in izrazi so pripoznani legitimni ter zaželeni. Prispevek tako ponuja nov konceptualni okvir za razumevanje afektivnega delovanja v sodobni medijski sferi, ki jo vse bolj določata logika povezljivosti in boja za pozornost.

Za več informacij o konferenci CEECOM obiščite: https://conference.unizd.hr/ceecom.