Od učilnice do vojašnice: Šola kor prostor militarizacije (Humanitas)

Militarizacija družbe se ne dogaja samo na ravni državnih proračunov ali mednarodnih konfliktov, temveč vse bolj tudi v vsakdanjih institucijah, kot so šole. V Sloveniji se to kaže predvsem skozi postopno vključevanje vojaških vsebin v izobraževalni sistem, kar odpira vprašanja o vplivu takšnih praks na mlade, pa tudi na družbene neenakosti. Eden od primerov je promocija vojaškega poklica v šolah. V okviru predmeta Aktivno državljanstvo Ministrstvo za obrambo (MORS) ponuja modul »Postani vojak za en dan«, ki dijakom_injam omogoča neposreden stik z vojsko. Ta modul lahko obsega raznolike dejavnosti, od predavanj do predstavitev in sodelovanja na določenih dogodkih, ki jih pripravi Slovenska vojska (npr. dan odprtih vrat, dan Slovenske vojske). Šolo se lahko povabi tudi na funkcionalno vojaško vadbo, kjer mladi dan preživijo v družbi Slovenske vojske. Modul se izvaja v tretjem letniku, torej v obdobju, ko dijak_inje še niso polnoletni_e, a se že soočajo z odločitvami o svoji prihodnosti. Takšne pobude lahko razumemo kot obliko zgodnjega usmerjanja mladih v vojaške strukture. 

V okviru tega modula so mogoči tudi obiski raznoraznih dogodkov, kot je SIDEC, ki je lani potekal v Celju. Gre za mednarodni orožarski sejem in konferenco, kjer podjetja predstavljajo inovacije za vojaško industrijo. V sklopu dogodka je Slovenska vojska organizirala tudi prireditev »V službi domovine«, na katero so bili v okviru predmeta aktivno državljanstvo vabljeni_e dijak_inje. Šlo je za enega redkih brezplačnih šolskih izletov. Na sejmu so lahko dijak_inje tudi preizkusili_e razne simulatorje in streljanje z zračnim orožjem. 

S tem se vzpostavlja neposredna povezava med izobraževalnim sistemom in orožarsko industrijo, koncept aktivnega državljanstva pa se neposredno poveže z idejami vojaško – orožarskega sistema. Predmet Aktivno državljanstvo naj bi bil namenjen razvoju kritičnega mišljenja, razumevanju družbe in spodbujanju aktivne udeležbe v demokratičnih procesih. Prav zato je problematično, da se v njegovem okviru pojavljajo vsebine, ki promovirajo vojaški poklic in celo orožje. Predmet Aktivno državljanstvo je tisti, ki bi moral biti namenjen razmišljanju o alternativah, o miru in razbijanju mitov o tem, da je oboroževanje nekaj neizogibnega. Z vstopanjem promocije vojske v izobraževalni sistem se oboroževanje predstavlja kot samoumeven in nujen del družbe, brez kritičnega premisleka o tem komu in čemu pravzaprav služi. Mladi tako prejemajo sporočilo, da sta oboroževanje in vojna neizogibna, namesto da bi ju razumeli kot rezultat političnih odločitev. Hkrati na ta način v šolo vstopa tudi militaristična logika, v okviru katere se poudarjata disciplina in tekmovalnost.  

Problematično je tudi, da se vojaški poklic mladim predstavlja kot nekaj  zanimivega, vznemirljivega ali celo zabavnega, pri čemer se zakrije, da vojaki sodelujejo tudi v mednarodnih vojaških operacijah, ki so del širših imperialističnih geopolitičnih interesov in da pri tem pobijajo civilno prebivalstvo, tudi otroke, uničujejo bivalno okolje in možnosti za prihodnost in dostojno življenje. 

MORS pri svojem delu ne naslavlja le srednjih šol, temveč tudi osnovne šole. Na začetku šolskega leta 2025 so osnovne šole za prvošolce prejele slovensko zastavo z napisom, s katerim jim MORS čestita ob prvem šolskem dnevu. V paketu, ki so ga prejele šole, so se nahajali tudi zvezki za socialno ogrožene otroke. Ti so bili okrašeni s slikami vojakov, tankov in z napisi, kot so: »Izkoristi priložnost in izziv ter se pridruži Slovenski vojski«, »Tabor MORS in mladi – preživi del počitnic v Slovenski vojski« in »COD izziv – tu je prava akcija«. Vsak zvezek je imel natisnjeno QR-kodo, ki je uporabnika_co vodil na spletno stran postanivojak.si. Država tako promocijo vojaškega poklica umešča prav v kontekst socialne ranljivosti: otrokom iz manj privilegiranih okolij se vojaška kariera posredno predstavlja kot ena izmed redkih dostopnih priložnosti. S tem se ustvarja neizmerno tveganje, da odločitev za ta poklic ni rezultat svobodne in informirane izbire, temveč posledica omejenih možnosti in socialnega pritiska. 

Slovenska vojska podeljuje tudi štipendije za dijake_inje in študente_ke. Leta 2025 je podelila kar 776 štipendij, medtem ko jih je v istem letu Ministrstvo za izobraževanje razpisalo zgolj 200. Tudi višina štipendije je med višjimi v državi: v letu 2025 je znašala med 313 – 688 eur na mesec (za primerjavo: Štipendije Ministrstva za izobraževanje so 300 eur mesečno).  

Eden od ključnih argumentov Ministrstva za obrambo je, da je promocija vojaškega poklica nujna zaradi pomanjkanja kadra. Vendar pa se s kadrovskimi primanjkljaji soočajo tudi drugi, za delovanje družbe bistveni sektorji, kot so zdravstvo, šolstvo, dolgotrajna oskrba in socialno varstvo. Kljub temu država na teh področjih ne vlaga primerljive energije in sredstev v promocijo teh poklicev, ki so ključni za ohranjanje socialne države. Prav tako ne spodbuja mladih k izobraževanju v teh smereh z enako intenzivnimi ukrepi, kot so štipendije ali praktični, izkustveni programi. To odpira vprašanje, zakaj ne obstajajo podobne pobude, kot je denimo “postani zdravnik za en dan”, ki bi mladim omogočile neposreden vpogled v poklice, ki so za družbo ključni in prispevajo k skupnemu dobremu. Hkrati bi bilo v šolah nujno nameniti več pozornosti vzgoji in izobraževanju za mir in na ta način prispevati k oblikovanju kulture miru, sobivanja in sodelovanja.  

Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.