Podpora žrtvam mora postati stalnica sistema, ne izjema projekta

Konec februarja se zaključuje projekt ENACT – Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za podporo LGBTIQ+ žrtvam zločinov iz sovraštva, ki ga je izvajal Mirovni inštitut skupaj s partnerskimi organizacijami iz Grčije, Italije, Litve, Madžarske in Španije. 

Zaključek projekta sovpada z mesecem, ko obeležujemo evropski dan žrtev kaznivih dejanj – dan, ki nas vsako leto opominja na pomen zaščite, podpore in uresničevanja pravic žrtev ter preprečevanja sekundarne viktimizacije. 

LGBTIQ+ osebe ostajajo nesorazmerno pogosto tarča kaznivih dejanj iz sovraštva. Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice (FRA, 2024) je bila v zadnjih petih letih zaradi svoje identitete napadena vsaka osma LGBTIQ+ oseba v EU, pri čemer je delež nasilja najvišji med trans in interspolnimi osebami. Kljub temu številni primeri zaradi strahu, nezaupanja in pomanjkljive sistemske podpore ostanejo neprijavljeni, kar pomeni, da žrtve poleg primarne viktimizacije pogosto doživljajo tudi sekundarno viktimizacijo v stikih z institucijami. 

Izkušnje žrtev, zapisane v Nacionalnem poročilu o zločinih iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam v Sloveniji, pripravljenem v okviru projekta ENACT, jasno kažejo, kako pomemben je način odziva institucij: 

“Niso bili nevljudni, ampak ni bilo ničesar, kar jaz mislim, da bi se moralo v teh situacijah dogajati, nihče naju ni vprašal, kako se počutimo, če je vse ok ali kaj takega. Nekih proaktivnih zadev absolutno nisva doživeli od njih. Bili so korektni. Se je pa videlo, da jim absolutno ni v interesu, da se kaj preveč s tem ukvarjajo. En policist je celo rekel ‘saj veste, tega bo danes itak ful, ker to je taka kontroverzna tema.’” (V3) 

Tovrstni odzivi zmanjšujejo zaupanje v institucije in lahko žrtve odvrnejo od prijave nasilja. Prav zato je ključno, da podpora žrtvam ni prepuščena naključju ali individualni senzibilnosti uradnih oseb, temveč da je sistemsko urejena, strokovno podprta in dosledno izvajana. 

Projekt ENACT je pokazal, da podpora žrtvam ne sme ostati omejena na časovno zamejene projekte. Potrebujemo trajne in sistemske rešitve, jasno pravno opredelitev kaznivih dejanj iz sovraštva ter dostopne, varne in kompetentne podporne mehanizme. 

Na pomen sistemske podpore in preprečevanja sekundarne viktimizacije je ob letošnjem evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj opozoril tudi Zavod Open. Njihovo izjavo si lahko preberete na tej povezavi: https://www.open.si/2026/02/22/izjava-ob-evropskem-dnevu-zrtev-kaznivih-dejanj/. 

Projektna ekipa ENACT