V imenu koga je demokracija? O političnih pravicah nedržavljanov v Sloveniji

Volilna pravica ni privilegij, temveč temelj demokratičnega reda. Izhaja iz preprostega, a pogosto prezrtega načela: ljudje, ki v določenem okolju živijo, delajo in soustvarjajo vsakdanje življenje, morajo imeti možnost sodelovati pri odločanju o skupnih zadevah. Gre za več kot formalno pravico; gre za vprašanje pripadnosti, družbene kohezije in priznanje političnega subjekta. Prav zato so aktualni poskusi krčenja volilne pravice na lokalni ravni za nedržavljane s stalnim prebivališčem v Sloveniji zelo problematični.

Slovenija že ima izrazito restriktiven režim političnih pravic za državljane tretjih držav. Ti so sistematično izključeni iz nacionalne politike in nimajo možnosti sodelovati na državnih volitvah. Tudi na lokalni ravni, kjer jim je sicer priznana aktivna volilna pravica, ostajajo omejeni: ne morejo kandidirati, torej so izločeni iz pasivne volilne pravice in posledično iz polnega političnega soodločanja. Takšen okvir jasno kaže, da je politična participacija migrantov v Sloveniji že v izhodišču omejena na minimum formalne vključitve. Ob tem poudjam, da Slovenija ne predstavlja izjeme v evropskem prostoru v smislu razširjanja lokalne volilne pravice – ravno nasprotno. V številnih državah Evropske unije je udeležba nedržavljanov na lokalni ravni prepoznana kot pomemben mehanizem vključevanja. Ta pravica izhaja iz načela bivanja (ius domicili), ki poudarja, da politična pripadnost skupnosti ne izhaja zgolj iz državljanstva, temveč tudi iz dejanskih življenjskih vezi z okoljem.

Raziskave jasno kažejo, da je dostop do političnih pravic za migrantke in migrante že sicer omejen z rigidnimi pogoji za pridobitev državljanstva, ki vključujejo dolgotrajno bivanje, administrativne ovire in preverjanje »primernosti« posamezne osebe kot »dobrega državljana«. Takšne politike migrante potiskajo v pasiven položaj in jih ohranjajo v statusu »drugorazrednih« prebivalcev, četudi so trajno vpeti v družbo. V tem kontekstu je odvzem še tistih omejenih pravic, ki obstajajo, simptom širšega trenda redefinicije državljanstva in skupnostne pripadnosti v smeri izključevanja. Paradoks je očiten: od migrantk in migrantov se pričakuje integracija, aktivno sodelovanje in lojalnost, hkrati pa se jim omejuje ali celo odvzema možnost političnega soodločanja. Takšna ureditev ne spodbuja vključevanja, temveč reproducira družbene hierarhije in utrjuje meje med »nami« in »njimi«.

Empirične raziskave o državljanski participaciji migrantk in migrantov razkrivajo, da formalna izključenost iz političnega sistema ne pomeni odsotnosti njihovega delovanja. Nasprotno – razvijajo številne oblike neformalnega političnega in družbenega angažmaja, od samoorganiziranja do aktivizma, pri čemer skušajo nadomestiti institucionalne izključitve. To »aktivno državljanstvo« pa ostaja pogosto neprepoznano in sistemsko podcenjeno, zlasti v okoljih, kjer je tudi splošna raven politične participacije nizka, kot velja za Slovenijo. Slovenski kontekst dodatno zaznamuje šibka infrastruktura za participacijo migrantov: pomanjkanje organizacij, omejena institucionalna podpora in nizka politična vključenost. V takšnih razmerah bi morali obstoječe mehanizme vključevanja krepiti, ne pa jih ukinjati. Lokalna volilna pravica predstavlja enega redkih formalnih mostov med migranti in politično skupnostjo, njegovo rušenje pa pomeni poglabljanje demokratičnega deficita.

Vprašanje političnih pravic nedržavljanov tako ni tehnično ali administrativno vprašanje, temveč ključno vprašanje demokratičnega standarda družbe. Ali bomo skupnost razumeli kot prostor skupnega življenja in soudeležbe ali kot ekskluzivni prostor državljanskega privilegija? Odgovor na to vprašanje ne določa le položaja migrantov, temveč tudi kakovost demokracije kot take.

V času, ko se politični diskurz v Sloveniji zaostruje in ko se pravice krčijo namesto širijo, je nujno vztrajati pri temeljni premisi: ljudje, ki tukaj živijo, morajo imeti pravico sodelovati pri odločanju o skupnosti, katere del so. Demokracija brez njih ni vključujoča – je zgolj formalna.

Dr. Veronika Bajt