Gostovanja na festivalu Grounded: Odpor / Resistance

Tema letošnjega Festivala Grounded, ki je potekal od 21. do 23. avgusta 2025,  je odprla prostor za razmislek o odporu kot ključni politični kategoriji današnjega sveta: “Odpor ni vedno junaški in viden, še manj zaželen ali razumljen. Lahko je množičen ali individualen, organiziran ali spontan, lahko izhaja iz obupa ali iz vizije prihodnosti. A vselej je znamenje preloma: z logiko oblasti, z nasiljem izključevanja, z režimi neenakosti. Odpor je zgodovinska konstanta tistih, ki jim moč ni bila dana, ampak so se jo odločili vzeti….Toda odpor ni le proti. Je tudi za: za dostojanstvo, svobodo, za skupno. Je družbena in politična imaginacija, ki si upa misliti onkraj danega. Je etika skrbi, ki ne zapade v cinizem. Je praksa skupnosti, ki ne pristane na razčlovečenje.” V sklopu diskurzivnega programa sta v dveh ločenih pogovorih gostovali Maja Ladić in Vlasta Jalušič.

Na Pre-Grounded dogodku, ki je potekal v sodelovanju z Amnesty Slovenija, je Maja Ladić sodelovala v pogovoru Iz Gaze z ljubeznijo v Slovenijo. Skupaj s Budour Hassan, Wafao Yussif Kanaan in Kristino Božič so odprle vprašanja evakuacije in dopolnilnih poti v času genocida: “Želela sem samo dodati, da je veliko stvari, ki jih lahko Slovenija stori poleg tega, kar sem omenila prej, tj. čim prej rešiti in evakuirati družinske člane. Na primer, obstajajo druge izkušnje, iz katerih se lahko naša vlada nauči in razmisli, kako naj ukrepa. Če se prav spomnim, imamo repatriacijo iz Venezuele od leta 2019. Imeli smo evakuacijo iz Afganistana. Nedavno je bila ena evakuacija iz Gaze. Ni tako, da še ni bilo storjeno nič in da moramo zdaj od začetka razmišljati, kako to storiti. Mislim, da sta letos dva študenta begunca prišla prek dopolnilne (varne) poti, povezane z izobraževanjem. UNHCR si tudi prizadeva za ureditev štipendij za begunce, da bi lahko študirali na slovenskih univerzah. Tu je še veliko prostora. Študenti iz Gaze bi morali biti med prvimi, ki bi bili vključeni v takšne programe. Želela sem samo opozoriti, da so bile stvari že narejene in da se stvari dogajajo tudi zdaj. Razširimo jih in pokažimo politično voljo, da rešimo ljudi iz krize v Gazi.” (Maja L.)

Foto: Črt Piksi

Uvodni panel je odprl razpravo o eni najbolj tragičnih vprašanj sodobnega sveta: nekaznovanosti za genocid. Kljub obstoju mednarodnega prava, mehanizmov odgovornosti in obilici dokazov, številni storilci zločinov zoper človečnost nikoli ne odgovarjajo za svoja dejanja. Politični interesi, pasivnost institucij in selektivna pravičnost ustvarjajo pogoje, v katerih genocid postane nekaj, kar lahko (p)ostane nekaznovano.

V panelu so Budour Hassan, Tanja Fajon, Vlasta Jalušič in Faris Kočan povezali konteksta Palestine in Bosne in Hercegovine, dveh političnih entitet, kjer so vprašanja spomina, pravičnosti in odgovornosti še vedno odprta in boleča: “V resnici pa je genocid zločin proti eni skupini in – kar je po mojem mnenju najpomembnejše – hkrati neposreden napad na človeštvo kot celoto. Ni usmerjen samo proti Bošnjakom. Ni usmerjen samo proti Tutsijem. Ni usmerjen samo proti Palestincem. Usmerjen je proti vsem nam. Na podlagi česa? Na podlagi temeljnih načel človeštva, izraženih kot skupnost enakopravnih, ki z vzpostavitvijo mednarodnega pravnega reda nasprotuje takim zločinom. To je najpomembnejše, ker običajno razumemo, da gre za tisto skupino tam. Pomembno je, da se to ne zgodi meni. Ne gre samo za to skupino. Gre za načela. In v tem kontekstu ponavljam trditev Hanne Arendt: »Naša odgovornost je univerzalna«. Univerzalnost. To je treba poudariti. Ni to samo odgovornost naroda storilcev itd. Ampak odgovornost vseh nas kot človeštva. To je treba poudariti, ker gre za napačno razumevanje zločinov proti človeštvu in genocida. Oznaka genocid je pomembna. Zakaj? Ker pravno zahteva ukrepanje. Zahteva, nas sili, da nekaj storimo, sicer smo kazensko odgovorni. To imamo v slovenskem kazenskem zakoniku. Pojdite in preberite ga. Naša odgovornost je, da te zločine prijavimo in jih prijavimo tožilcem. Če tega ne storimo, storimo zločin.” (Vlasta J.)

Foto: Črt Piksi