Dileme digitalnega diskurza: moderiranje slovenskih digitalnih krajin
29. 1. 2026 | Politika
»Večje medijske organizacije so razvile napredne interne sisteme moderiranja z možnostmi podrobnega nadzora. Manjše pa komentarje uporabnikov pogosto selijo na družbena omrežja, kjer je nabor orodij omejen,« ugotavlja Zoran Fijavž v svojem prispevku Dileme digitalnega diskurza: moderiranje slovenskih digitalnih krajin, ki je izšel v tematskem bloku o sovražnem govoru v zadnji številki Annales.
Zoran Fijavž analizira kako slovenski digitalni mediji upravljajo sovražni govor v skladu z Aktom EU o digitalnih storitvah (DSA), na podlagi intervjujev in analize dokumentov. Njegove ugotovitve izpostavljajo štiri razsežnosti:
(a) moderiranje presega nezakoniti sovražni govor ter zajema tudi nespoštljivo in žaljivo vsebino;
(b) večji mediji uporabljajo napredne sisteme, medtem ko se manjši zanašajo na družbena omrežja s šibkejšimi nadzornimi mehanizmi;
(c) paradoks v zakonodaji kaže, da do konca leta 2024 slovenski organi Facebooku niso izdali nobenih odredb za odstranitev vsebin, medtem ko so bili lokalni mediji deležni strožjega nadzora; in
(d) moderatorji se ob pomanjkanju virov soočajo s psihičnimi obremenitvami in nadlegovanjem. Študija pokaže, da je upravljanje sovražnega govora privatizirano, saj se odgovornost prenaša z države na medijske delavce z negotovimi viri.
Spletno moderiranje umešča v politično ekonomijo digitalnega kapitalizma ter razkriva, kako infrastrukturna neenakost vpliva na to, kateri sovražni govor je odstranjen in kateri ostane objavljen.