Normalizacija sovražnega govora je nevarna

Za sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo:

“Svoboda govora je absolutno nujna. Ni pa nujno absolutna. To velja v vseh demokracijah: Svoboda govora prinaša odgovornost in je zamejena s pravicami in dostojanstvom drugega. Svoboda govora ne pomeni, da ti lahko preprosto govoriš stvari, ki so diskriminatorne, nasilne, žaljive predvsem do manjšin. Ta ločnica je jasno podana iz strani Evropskega sodišča za človekove pravice, in skozi svoje sodbe in pravno prakso kaže, kje so te meje. Kaj je še dovoljeno in kaj ni. Jasno kaže, da se ne sme reči vse, da je svoboda govora popolnoma neomejena.”

Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja v pogovoru v oddaji Glasovi svetov Veronika Bajt, urednica monografije Sovražni govor v Sloveniji, ki predstavlja prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju.