Mladi, mediji in sovražni govor – zakaj je medijska pismenost ključna?
15. 4. 2026 | Človekove pravice in manjšine, Politika
Portal Mlad.si je objavil intervju z Veroniko Bajt in Ano Frank o medijski pismenosti med mladimi in ali mladi razumejo sovražni govor. Medijska pismenost mladim pomaga prepoznati manipulacije, ločiti dejstva od mnenj in razumeti, kaj sovražni govor v resnici pomeni – ne le žalitev, ampak spodbujanje neenakosti in izključevanja. Veliko mladih zaznava porast sovražnega govora, a ga pogosto zamenjujejo z drugimi oblikami neprimerne komunikacije. Zaradi te zmede pogosto tudi ne ukrepajo ugotavlja Veronika Bajt: “V družbi nasploh velja precejšnja zmeda, kar se tiče definiranja sovražnega govora. Anketne raziskave javnega mnenja kažejo, da večina vprašanih izraz »sovražni govor« sicer v glavnem razume v njegovem osnovnem pomenu kot javno spodbujanje sovraštva zoper določeno skupino ljudi, hkrati pa ga tudi pogosto napačno enačijo s splošnim izražanjem sovraštva do posamezne osebe, z žalitvami, grožnjami ali klevetami. Čeprav gre za problematične oblike komuniciranja, v naštetih primerih ne gre za sovražni govor – a je vseeno mogoče prijaviti tovrstne vsebine mediju ali platformi ter zahtevati njihov umik oziroma sprožiti določene postopke proti povzročiteljem. Zmeda glede razumevanja sovražnega govora ima za posledico tudi to, da pogosto ne pride do ukrepanja.”
Pri tem je ključno zgodnje izobraževanje o digitalnih vsebinah, ki omogoča razvoj kritičnega mišljenja in odgovornosti na spletu. Na eni strani so potrebni odprti pogovori, delavnice in sodelovanje z mladimi, po drugi pa morajo tudi odrasli dajati zgled pri uporabi digitalnih medijev. »Odrasli se morajo zavedati, da so tudi oni vpeti in vpleteni v odvisnost od digitalnega okolja in dokler ne bo celostnega pristopa do odnosa do digitalnega sveta, se niti mlajša populacija ne bo mogla razvijati v kritične mislece, ki so bodo vzeli čas in razmisliti o spletnih vsebinah in resničnosti le-teh. Že odraslim je težko ločiti med preverjenimi dejstvi in izmišljenimi podatki/lažmi, zato je to kompetenca, ki jo skozi izobraževanje moramo razvijati vsi«, zaključi Ana Frank.