Sociologija sovražnega govora

»Sovražni govor odraža in krepi temeljne predsodke in strukturne neenakosti ter deluje kot mehanizem za ohranjanje obstoječih dinamik moči in družbenih hierarhij,« poudarja Veronika Bajt v svojem prispevku Sociologija sovražnega govora, ki je izšel v tematskem bloku o sovražnem govoru v zadnji številki revije Annales.

Članek Veronike Bajt utemeljuje, da je treba sovražni govor obravnavati sociološko, kot prakso, ki odraža in utrjuje strukturne neenakosti. S preseganjem ozkih pravnih opredelitev Bajt sovražni govor opredeli kot mehanizem družbene dominacije, ki ga omogočajo asimetrije moči, s katerimi lahko nekatere skupine druge opredeljujejo kot manjvredne ali nevarne. Z opiranjem na kritično rasno teorijo, študije nacionalizma, koncept kriminalizacije migracij ter presečišča z analizo spola prepozna dve osrednji logiki: vzpostavljanje meja in tako imenovani mit čistosti, ki skupaj pojasnjujeta konstrukcijo tako zunanjih »sovražnikov« (npr. migranti, rasizirano označeni Drugi) kot tudi notranjih (spolni in seksualni »deviantneži«, drugače misleči). Sovražni govor tako deluje kot diskurzivno orodje za nadzorovanje meja in ohranjanje mita čistosti. Ni naključen ali zgolj čustven, temveč instrumentalen, vpet v prizadevanja nacionalne države za homogenost.

Pristop Veronike Bajt umešča sovražni govor kot hkrati ogledalo in mehanizem strukturne moči: razkriva družbene hierarhije in jih obenem reproducira z legitimiranjem izključevanja. Sovražni govor je zato sociološki pojav, ne le pravna kategorija. Njegovo razumevanje zahteva intersekcionalno, večnivojsko perspektivo, ki povezuje mikro raven diskriminatorne komunikacije z makro ravnjo struktur moči.