Tožilska praksa na področju sovražnega govora v Sloveniji: kontekst, trendi in problemi

Neža Kogovšek Šalamon in Sergeja Hrvatič tematski blok o sovražnem govoru v zadnji številki Annales zaključujeta z izjemno pomembno in aktualno empirično raziskavo. V članku Tožilska praksa na področju sovražnega govora v Sloveniji: kontekst, trendi in problemi preučujeta, kako državno tožilstvo obravnava kazenske ovadbe v zvezi s 297. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki inkriminira sovražni govor oziroma javno spodbujanje k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti, ter raziskujeta vpliv sodbe Vrhovnega sodišča RS št. VSRS I Ips 65803/2012 iz leta 2019 na tožilsko prakso na tem področju. Analiza, ki je podlaga za članek, je zajela 98 zaključenih spisov državnega tožilstva iz obdobja 2019–2023. Članek obravnava nastanek inkriminacije sovražnega govora v Sloveniji ter predstavlja statistične podatke o rezultatih kazenskega pregona na tem področju od leta 2008 dalje. Nadalje so predstavljeni rezultati kvantitativne in kvalitativne analize in razprava o različnih vidikih presoje zakonskih znakov kaznivega dejanja, kot so: prag resnosti; presoja naklepa za storitev kaznivega dejanja; pomen opredelitve zaščitene skupine; vpliv, ki ga lahko ima izjava storilca na druge; vloga političnega govora v okviru svobode izražanja; ter učinki sodbe Vrhovnega sodišča iz leta 2019 na tožilsko prakso. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da število vloženih obtožnic in obsodilnih sodb ostaja nizko; kazenski pregon primerov je nedosleden; obstajajo regionalne razlike v tožilski praksi; vpliv sodbe iz leta 2019 je majhen; kakovost dokumentov, ki jih pripravljajo državna tožilstva, pa je pomanjkljiva. “Ne moremo se izogniti ugotovitvi, da je treba kakovost obtožnic pogosto izboljšati. Med spisi so tudi nekateri “obetavni” primeri, kjer pa tožilstvo pred sodišči ni uspelo, ker je bila obtožnica tako slabo obrazložena,” ugotavljata avtorici.