N1: Dezinformacije slabijo evropski imunski sistem

Namen dezinformacij je namerno ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, katerih cilj je vplivati na javno mnenje, širiti strah ali dosegati politične in gospodarske interese. Z razvojem interneta, družbenih omrežij in umetne inteligence so se močno razširile ter se širijo hitreje kot resnične informacije, predvsem zaradi čustvene in senzacionalne vsebine. Posebno nevarne so za demokracijo, saj lahko vplivajo na volitve in politične odločitve (npr. primer Brexita) ter poglabljajo družbene delitve. Pogosto jih širijo organizirane skupine, kot so farme trolov, ali pa jih podpirajo države (Rusija, Kitajska, ZDA in druge), ki želijo oslabiti Evropsko unijo in povečati svoj vpliv.

Prepoznavanje dezinformacij je težavno, saj so vsebine vse bolj prefinjene, pogosto podprte z umetno inteligenco. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je ključno izobraževanje in ozaveščanje javnosti že od mladih let. EU sicer uvaja ukrepe proti dezinformacijam, vendar ti za zdaj niso dovolj učinkoviti, zato ostaja boj proti njim velik izziv za družbo.

Dr. Ana Frank v prispevku N1 pojasnjuje, da je povezava med dezinformacijami in sovražnim govorom strukturna in se vzajemno krepi:

“Še posebej v digitalnem komunikacijskem okolju sovražni govor pogosto kroži skupaj z dezinformacijami, saj neresnične ali zavajajoče informacije služijo kot legitimacija stigmatizacije in sovraštva do marginaliziranih skupin. Dezinformacije o marginaliziranih skupinah tako pogosto poustvarjajo in krepijo negativne stereotipe in tiste razlage, znotraj katerih so marginalizirane skupine predstavljene kot grožnja, odstopanje ali družbeni problem.”