Nepovratna okoljska in podnebna škoda: skrita cena militarizacije (Umanotera)

Okoljski vplivi vojn in drugih oboroženih spopadov so daljnosežni in kompleksni, ker posledice ne ostanejo omejene na bojišča, temveč se širijo v zrak, vodo in tla ter uničujejo temeljne predpogoje za naše preživetje. Ko strelivo in eksplozivi sproščajo strupene snovi v podtalnico, ogrožajo pitno vodo. Težke kovine, ki onesnažujejo tla, zmanjšujejo rodovitnost zemlje, kar pomeni manj kakovostne hrane za desetletja. Drug primer dolgoročne škode je pojav strupenega »črnega dežja«, ki je posledica sproščanja ogljika v zrak zaradi goreče nafte. Dogodki ne pomenijo le trenutne katastrofe, ampak dolgoročno zaznamujejo okolje in zdravje ljudi za več generacij. Ko zaradi uničenja infrastrukture v okolje uhajajo naftni derivati in druge kemikalije, izgubljamo čiste reke, zdrave ekosisteme in biotsko raznovrstnost – živalske in rastlinske vrste, ki jih ni mogoče nadomestiti.

Kaj vojaški spopadi v drugih predelih sveta pomenijo za nas v Sloveniji? Čeprav so trenutni vojaški spopadi fizično oddaljeni od Slovenije, ima val militarizacije, ki je zajel evropske države, neposredne posledice tudi za nas. Učinki militarizacije niso omejeni na vojaške spopade, temveč obsegajo tudi povečano proizvodnjo orožja in vojaške vaje, ki imajo prav tako škodljiv učinek na okolje in naše zdravje.

Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb, moramo bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov to zajema tudi vojskovanje, ki povzroča ogromne količine izpustov. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zaradi česar se posledice podnebnih sprememb pri nas toliko bolj poznajo. Med članicami EU beležimo največje izgube v odstotkih BDP zaradi podnebnih sprememb glede na površino in število prebivalcev. Posledice tega segrevanja se kažejo predvsem skozi povečano pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov. Izredno suho in vroče poletje 2022 je povzročilo največji požar v zgodovini Slovenije, leta 2023 pa so nas pretresle silovite poplave, ki so povzročile 3 milijarde evrov škode in poškodovale ali uničile več kot 13 tisoč objektov. Vse pogostejše suše, neurja, poplave in toče ogrožajo kmetijske pridelke, kar za kmečko prebivalstvo predstavlja resno eksistencialno grožnjo in  odpira vprašanje, koliko hrane nam bo v prihodnje na voljo in koliko nas bo ta hrana stala. Dodatna skrb za ljudi, ki prebivajo na obalnih predelih Slovenije, pa je dviganje morske gladine.

Ko države svoj denar in pozornost vse bolj usmerjajo v orožje in vojaško infrastrukturo, to običajno pomeni manj sredstev za nujno potrebne javne sisteme: kakovostno zdravstvo, socialno varnost in dostopno šolstvo. Javni denar moramo usmeriti v rešitve, ki resnično povečujejo dobrobit in dolgoročno varnost ljudi, kot so čista in obnovljiva energija, javni promet, trajnostna oskrba s hrano in socialna odpornost za vse.

Podnebne spremembe delujejo tudi kot multiplikator tveganj  – kaplja čez rob, ki lahko bistveno poveča že obstoječe stiske ljudi. Pomanjkanje neobnovljivih virov zaostruje ali sopovzroča (oborožene) konflikte in igra pomembno vlogo v migracijah ljudi, ki zaradi okoljskih, ekonomskih in drugih socialnih stisk v svoji domovini ne vidijo več prihodnosti in so prisiljeni iskati zavetje drugod. Kar 90 % svetovnih beguncev_k prihaja iz držav, ki so izjemno izpostavljene podnebni krizi, na to stanje pa z odločitvami kot npr. neprestano militarizacijo vplivamo tudi mi sami.

V času, ko se okoljske, podnebne, zdravstvene in varnostne grožnje vse bolj prepletajo, je jasno, da prava zaščita ne izvira iz moči tankov in orožja, temveč iz zdravja naših ekosistemov, socialne varnosti in trdnosti naših skupnosti. Za Slovenijo, ki na svoji koži že čuti nadpovprečno hitro segrevanje in zaostrujoče se posledice podnebnih sprememb, izbira ne bi smela biti težka: vsak evro, ki ga namesto v militarizacijo vložimo v podnebno odpornost in javno dobro, je neposredna naložba v naše preživetje in dobro vseh.

Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.