Brez javnega medija ni skupnega javnega prostora za artikulacijo javnega interesa

Javni medij je prostor informiranja, kulture,  izobraževanja in družbenega dialoga ter zgodovinskega spomina. Osrednja nit torkovega omizja »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga« je bila priložnost za skupen razmislek o tem, kakšen javni medij potrebujemo ter kaj smo kot družba pripravljeni storiti za ohranjanje neodvisnih in profesionalnih skupnih institucij, od katerih so odvisni skupni prostor obveščanja, kulture, znanja in demokratične razprave.

Omizje je odprl dekan Samo Uhan, ki je v uvodnem govoru poudaril, da je vloga javne RTV v resnici veliko širša od »gradnje družbenega dialoga« – gre za ohranjanje demokratične infrastrukture. Izpostavil je, da demokratična družba brez kakovostnega, neodvisnega in verodostojnega novinarstva ne more učinkovito delovati, saj svoboda izražanja nima pravega pomena brez dostopa do zanesljivih informacij.

Profesor novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je poudaril, da ustvarjanje družbenega dialoga danes ni več samoumevno. Družba in občinstva so vse bolj fragmentirani, ljudje uporabljajo različne družbene platforme in spremljajo različne vsebine, zato imajo vse manj skupnih izhodišč za pogovor. V tem vidi poseben pomen javne radiotelevizije, ki poleg radia in televizije vključuje tudi spletne platforme in ustvarja skupni javni prostor.

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, je svoj del razprave namenil pojmu javnosti, ki jo je opredelil kot družbo, ki razmišlja, govori, bere in gleda samo sebe. Posebej je poudaril »rezoniranje« – javnost kot prostor odmeva in notranjega dialoga, v katerem družba sama sebe posluša, razmišlja o sebi in oblikuje stališča.

Ob omembi Margaret Thatcher in njene trditve, da »družba ne obstaja«, je opozoril na oslabitev sposobnosti družbe, da sama sebe bere, o sebi razmišlja in oblikuje stališča, tudi nasprotna oblasti. Zato je fragmentacija javnosti in javnega prostora problematična, saj otežuje skupno razmišljanje, komunikacijo in oblikovanje zaključkov. Močna javnost je eden od temeljev demokracije, pri njenem vzpostavljanju in ohranjanju pa imajo pomembno vlogo mediji.

Docentka pravnih predmetov na Fakulteti za družbene vede in članica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj je  odprla vprašanje pomena vključevanja civilne družbe v upravljanje javne RTV, nevarnosti politizacije javnega servisa ter širšem krčenju javne sfere. Poudarila je, da je nedeljski referendum izjemno pomemben. Prepričana je, da bi morebitna podpora ukinitvi RTV-prispevka odprla vrata tudi njegovi dejanski ukinitvi: “V trenutku, ko bodo dobili zeleno luč za to, da lahko ukinejo RTV-prispevek, ga z zakonom tudi bodo.”

Po njenem mnenju referendumsko vprašanje v resnici odpira širše vprašanje prihodnosti javne sfere. V ozadju vidi prizadevanja za njeno temeljito preoblikovanje. Zato javna RTV ni pomembna samo kot medij, ampak kot prostor, v katerem se lahko artikulira javni interes, tudi kadar je ta v nasprotju s partikularnimi interesi politike ali kapitala. Če ta prostor oslabi ali razpade, imajo po njenem mnenju oblastni in ekonomski interesi več možnosti, da svoje interese predstavljajo kot interese celotne družbe.

Kot glasbenik je Bojan Cvjetićanin izpostavil, da je javni servis eden redkih prostorov, kjer lahko v posameznih oddajah priložnost dobijo tudi mladi in manj uveljavljeni umetniki, ki do drugih medijskih platform težko pridejo. Vrednosti takšne podpore ni mogoče meriti samo z denarjem, saj RTV ustvarjalcem ne omogoči le enkratne promocije, ampak jih lahko spremlja skozi njihovo nadaljnjo kariero. Opozoril je tudi na različne vsebine, od športnih prenosov, otroškega in glasbenega programa, s katerimi odraščamo, pogosto ne da bi se zavedali, da so del javnega servisa.

Njegova ključna misel je bila, da je javna RTV za družbo zelo pomembna, vendar mora najti načine, kako svoje vsebine in vrednost približati tudi generacijam, ki informacije danes prejemajo predvsem prek algoritmičnih platform. Prav odsotnost tega stika po njegovem prispeva k apatiji oziroma oddaljevanju mladih od javnega servisa.

Antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak je govorila o razvoju medijev, pomenu javnega servisa ter nevarnostih komercializacije in političnega vplivanja. Problematizirala je načelo »uravnoteženosti«, kadar to pomeni enačenje različnih mnenj ne glede na kakovost argumentov, ter poudarila pomen visokih standardov znanja, jezika in argumentacije.

Zavzela se je za pogoje, ki omogočajo neodvisno novinarstvo, tudi z javnim financiranjem, saj mora biti naloga medijev med drugim tudi kritično spremljanje države in oblasti. Opozorila je na nevarnost politične propagande, nacionalizma in tabloidizacije, pri čemer je kot primer izpostavila razvoj nekaterih srbskih televizij in opozorila na možne posledice za javno sfero.

Okroglo mizo »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga« sta organizirali Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in Mirovni inštitut. Pogovor je povezovala Brankica Petković iz Mirovnega inštituta.