Članek ‘Pravi zaslužkarji trdnjave Evrope’
10. 11. 2015 | Človekove pravice in manjšine
Evropa, ki ureja tako elementarno vprašanje kot je pravica gibanja s kriminalizacijo migracij, je Evropa tehnokratske in plenilske buržoazije, ki se ograjuje od ljudi, ljudi percepira kot ilegalce, ne-ljudi, kot grožnjo. Takšna politika samo sebe vedno na novo izumlja, s sistemi nadzora, registracije, azilnimi sistemi, deportacijami ipd. Evropski voditelji zlahka rečejo, da so tihotapci krivi za smrti v Sredozemskem morju, z lahkoto investirajo dodatne milijone v »učinkovit boj proti tihotapcem«, lažje je pokazati s prstom na »kriminalce« kot se soočiti z lastno militantnostjo. /…./
Elektronske in fizične meje, ki jih gradijo evropske države, se kažejo kot nasilni mehanizem za reprodukcijo gospostva zahoda. Evropa je dežela mej, notranjih, zunanjih, fiksnih, premičnih, ki učinkujejo kot mehanizem za sortiranje in diferenciranje ljudi. Z mejnim režimom, ko meje multiplicira, jih prilagaja, prenaša z enega konca na drugega v skladu s pragmatizmom, ki ga narekuje potreba po vzdrževanju geostrateškega položaja, Evropa reproducira in reprezentira lastno hegemonijo in obenem ustvarja razmere konstantnega izrednega stanja. V razmerah izrednega stanja pa, kot vemo iz preteklosti, meje lahko generirajo nasilja, totalitarne režime, v katerih vprašanja človeških zadev začne reševati vojska in policija in ki lahko prinesejo izničenje politike in demokracije.
