Emocije kot jedro digitaliziranega komuniciranja

Mediji, novinarstvo in javno komuniciranje se v digitalnem okolju vse bolj spreminjajo. V ekonomiji pozornosti postajajo emocije pomemben vir – mediji ne tekmujejo več le v informiranju, temveč predvsem za našo pozornost, čas in odzive.

O teh spremembah je v oddaji Intelekta na Radiu Slovenija govorila Mojca Pajnik, vodja raziskave Afektivni mediji, ki proučuje afektivno oziroma emocionalno dimenzijo sodobnih medijev. Raziskava se osredotoča na to, kako strah, jeza, veselje, poklicna strast, občutek odgovornosti, negotovost in utrujenost vplivajo na delovanje medijev, novinarsko delo in upravljanje občinstev.

Ugotovitve kažejo, da se slovenski medijski prostor vse bolj koncentrira, digitalne platforme pa niso več zgolj kanali za distribucijo vsebin, temveč spreminjajo samo poslovno in uredniško logiko medijev. V ospredje stopajo kliki, ogledi, delitve in drugi odzivi občinstev. Afekti tako postajajo ekonomsko pomembna surovina, metrike pa vplivajo tudi na delo in počutje novinark in novinarjev.

Pomembna ugotovitev raziskave zadeva tudi strast do novinarskega poklica. Občutek poslanstva in demokratične odgovornosti lahko krepi profesionalno avtonomijo in vztrajnost, hkrati pa v negotovih delovnih razmerah prispeva k samoizkoriščanju in normalizaciji preobremenjenosti.

Pri raziskavi sodeluje tudi Marko Ribać, ki proučuje reorganizacijo medijskih podjetij ter spremembe novinarske epistemologije in afektivnih struktur novinarskega dela. Izpostavil je, kako komodifikacija novic, uporaba metrik ter vse tesnejše povezovanje novinarstva in oglaševanja spreminjajo načine zbiranja, preverjanja in posredovanja informacij.

Raziskava tako odpira pomemben razmislek o vlogi novinarstva v demokratični družbi ter o prihodnosti javnega komuniciranja v okolju, v katerem emocije, pozornost in odzivi občinstev postajajo sestavni del poslovnih modelov digitalnih medijev.