Kako občani razumejo medijsko avtonomijo in njeno vlogo pri delovanju demokracije?

V novi znanstveni študiji, objavljeni v mednarodni reviji ESSACHESS – Journal for Communication Studies, raziskovalki Mirovnega inštituta Brankica Petković in Mojca Pajnik ugotavljata, da občanke in občani v Sloveniji medijem še vedno pripisujejo ključno demokratično vlogo, vendar hkrati izražajo globoko zaskrbljenost zaradi političnih in ekonomskih pritiskov, ki omejujejo njihovo avtonomijo. Ugotovitve kažejo, da vprašanje medijske avtonomije občanke in občani razumejo kot neločljivo povezano s kakovostjo demokracije.

Članek z naslovom Democracy in Question, Media in Doubt: Citizen Perceptions of Media Autonomy in Slovenia je bil objavljen v tematski številki revije ESSACHESS, posvečeni percepcijam medijev in demokracije v Evropi. Raziskava temelji na štirih fokusnih skupinah, izvedenih leta 2024 v Ljubljani, Mariboru in Kopru v okviru evropskega projekta MeDeMAP (Mapping Media for Future Democracies). V članku avtorici izhajata iz razumevanja medijske avtonomije kot večplastnega koncepta. Pri tem se opirata na normativne teorije medijev ter klasično razlikovanje med negativno in pozitivno svobodo, ki ga sodobne razprave o medijski avtonomiji na novo premišljajo in razvijajo. Medijska avtonomija zato ne pomeni le svobode pred političnimi in ekonomskimi pritiski, temveč tudi svobodo za delovanje v skladu s profesionalnimi normami in v javnem interesu.

Avtorici analizirata, kako občanke in občani razumejo razmerje med demokracijo in medijsko avtonomijo. Udeleženke in udeleženci raziskave so med najpomembnejšimi omejitvami medijske avtonomije izpostavili politično vplivanje na medije, koncentracijo lastništva, odvisnost od oglaševalskih prihodkov ter negotove pogoje dela novinarjev. Kljub temu še vedno pričakujejo, da bodo mediji delovali v javnem interesu, zagotavljali verodostojne informacije ter nadzirali delovanje političnih in drugih centrov moči.

Raziskava razkriva tudi, da občanke in občani vprašanja medijske avtonomije ne ločujejo od širšega delovanja demokratičnih institucij. Mnogi so opozarjali na razkorak med demokratičnimi načeli in njihovo uresničitvijo v praksi ter poudarjali, da brez dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij ni mogoče sprejemati informiranih demokratičnih odločitev. Avtorici zato ugotavljata, da občani medijsko avtonomijo razumejo kot hkrati odsev in predpogoj delujoče demokracije.

Pomembna ugotovitev raziskave je tudi razumevanje položaja novinarjev. Sodelujoči novinarjev praviloma niso videli kot povsem avtonomnih akterjev, temveč kot posameznike, ki so pogosto podvrženi pritiskom lastnikov, uredništev in ekonomskih interesov. Negotove zaposlitvene razmere, strah pred izgubo dela in vse večji komercialni pritiski po njihovem mnenju omejujejo možnosti novinarjev za profesionalno in etično delo. Hkrati pa občanke in občani še vedno visoko cenijo profesionalnost, objektivnost, preverjanje dejstev in odgovornost do javnosti kot temeljne vrednote novinarstva.

Raziskava nadalje kaže, da občanke in občani medijsko avtonomijo razumejo kot večplastni pojav. Ne gre zgolj za zaščito pred političnimi in ekonomskimi pritiski, temveč tudi za možnost novinarjev, da delujejo profesionalno in etično, ter za sposobnost medijev, da podpirajo javno razpravo, zastopajo različne družbene glasove in spodbujajo demokratično participacijo. Medijska avtonomija je tako v očeh občanov pomembno demokratično vprašanje in ne zgolj strokovna ali institucionalna tema.

Kljub izraziti kritičnosti do obstoječega stanja raziskava prinaša tudi pomembno spodbudno sporočilo: občanke in občani niso opustili pričakovanj glede demokratične vloge medijev. Še naprej jih razumejo kot varuhe javnega interesa, prostor javne razprave in enega ključnih mehanizmov demokratičnega nadzora nad nosilci politične in ekonomske moči.

Članek je nastal v okviru projekta MeDeMAP, ki ga financira program Evropske unije Obzorje Evropa. Tematska številka revije ESSACHESS združuje prispevke raziskovalk in raziskovalcev iz različnih evropskih držav, ki preučujejo odnos med mediji, demokracijo in državljani v sodobni Evropi.