Moduli usposabljanja in priporočila za javne politike za preoblikovanje odziva na kazniva dejanja iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam

Projekt ENACT predstavlja module usposabljanja in priporočila za javne politike za preoblikovanje odziva na kazniva dejanja iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam.
V zadnjih dveh letih smo izvedli raziskave v šestih državah EU, objavili nacionalna in eno skupno poročilo, usposobili več kot 300 strokovnjakov in strokovnjakinj ter objavili celovita priporočila, usklajena s strateškimi politikami EU in Sveta Evrope.

Konzorcij projekta ENACT (Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za podporo LGBTIQ+ žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva) je objavil celovita priporočila za javne politike in preverjene metode za usposabljanja, ki naslavljajo ključno sistemsko pomanjkljivost: večina kaznivih dejanj iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam v EU ostaja neprijavljena zaradi pomanjkanja zaupanja v institucije, strahu pred ponovno viktimizacijo ter vrzeli v strokovnem usposabljanju.

Zakaj žrtve ne spregovorijo

Raziskava projekta ENACT, ki je vključevala 79 poglobljenih intervjujev z žrtvami kaznivih dejanj iz sovraštva, 71 intervjujev s strokovnjaki_njami kazenskopravnega sistema in šest medsektorskih fokusnih skupin, je razkrila zaskrbljujoče vzorce:

Neprijavljanje kot normaliziran pojav: Kot je poudaril strokovnjak iz Litve: »Skupnost LGBTQ+ je v veliki meri normalizirala izkušnje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora … zdi se, da se kot kvir oseba s sovraštvom preprosto moraš srečati.«

Večplastne ovire povečujejo ranljivost: Žrtve se soočajo s pomanjkanjem zaupanja v institucije, strahom pred ponovno viktimizacijo, jezikovnimi ovirami za migrante ter strahom pred razkritjem. Ena izmed žrtev iz Italije je izjavila: »Vedno sem trpel zaradi te dvojne stigmatizacije – kot albanski priseljenec in kot p_ _ _ r.«

Razkorak pri izvajanju zakonodaje:
Čeprav pravni okviri obstajajo, se kazniva dejanja iz sovraštva pogosto obravnavajo kot običajna kazniva dejanja, pri čemer se ne prepozna pristranski motiv. Nezadostno usklajevanje med organi pregona, pravosodnimi institucijami in organizacijami civilne družbe pogosto pomeni, da žrtve ostanejo brez podpore.

Razdrobljenost storitev povzroča geografske neenakosti: Podporo žrtvam večinoma zagotavljajo organizacije civilne družbe z omejenimi viri, ki so pogosto osredotočene v prestolnicah in večjih mestih.

Preoblikovanje strokovne prakse

Projekt ENACT je razvil celovite module usposabljanja za odpravo ključnih vrzeli, ugotovljenih v raziskavi: obsežno neprijavljanje, nepravilno pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj, pomanjkanje strokovnega usposabljanja ter ponovno viktimizacijo žrtev.

Celovito usposabljanje vključuje:

1. Pravno izobraževanje: opredelitve kaznivih dejanj iz sovraštva, kazalnike pristranskosti, posebne zaščitne ukrepe in procesne obveznosti.
2. Ozaveščanje o LGBTIQ+: terminologijo, teorijo manjšinskega stresa, intersekcionalnost in izkušnje skupnosti z diskriminacijo.
3. Praktične veščine: komunikacijo, ki upošteva travmo, uporabo ustreznih imen in zaimkov ter pristope, osredotočene na žrtev, ki krepijo zaupanje.

Temeljni preobrazbeni koncept usposabljanja poudarja, da kazniva dejanja iz sovraštva posegajo v temeljno identiteto žrtve in povzročajo globoke psihološke posledice, kar zahteva specifičen strokovni odziv.

Interaktivno, izkustveno in kulturno prilagojeno usposabljanje

Interaktivno usposabljanje v trajanju od 4 do 8 ur vključuje vaje iz štirih sklopov kompetenc: uvodne aktivnosti, kot sta metoda lestvice ali kviz, ki krepijo zavedanje o pristranskosti in stališčih; moduli pravnega okvira, vključno z institucionalnim kartiranjem in analizo podatkov, ki razvijajo razumevanje zakonodaje ter statističnih vzorcev kaznivih dejanj iz sovraštva; vaje s področja terminologije in senzibilizacije, kot so vaje o LGBTIQ+ terminologiji in razmislek o varnih prostorih, ki spodbujajo ustrezno rabo jezika ter gradnjo zaupanja; ter vaje za razvoj specializiranih strokovnih veščin, ki z uporabo evalvacijskih listov in sektorskega reševanja problemov omogočajo učenje na podlagi resničnih primerov, spodbujajo skupinske razprave in krepijo pristop, osredotočen na žrtve.

Usposabljanje je bilo uspešno izvedeno tako v živo kot na daljavo ter prilagojeno različnim nacionalnim kontekstom in strokovnim skupinam v vseh šestih državah.

Strokovnjaki_nje so kot najdragocenejše izpostavili praktični pristop, jasnost pravnega okvira, študije primerov, interaktivne razprave ter priložnosti za izmenjavo izkušenj med različnimi sektorji. Med posebej izpostavljenimi prednostmi so bili usposabljanje s področja terminologije, pristop, osredotočen na žrtve, primeri iz prakse, metode restorativne pravičnosti ter usposabljanje za prepoznavanje kazalnikov pristranskosti. Ti elementi potrjujejo, da moduli uspešno premoščajo vrzel med teoretičnim znanjem in praktično strokovno uporabo.

Izvajanje v posameznih državah potrjuje prilagodljivost metodologije

Usposabljanje se je izkazalo za učinkovito prilagodljivo različnim nacionalnim kontekstom in strokovnim skupinam: na Madžarskem je bilo v 8-urnih usposabljanjih usposobljenih 51 policistk_ov iz štirih regij in Policijske uprave Budimpešta, pri čemer je koordinator nacionalne policijske mreže za kazniva dejanja iz sovraštva poudaril razvoj »ne le pravnih in strokovnih, temveč tudi čustvenih kompetenc«; v Italiji je bilo prek sodelovanja z odvetniškima zbornicama v Neaplju in Milanu usposobljenih več kot 54 odvetnic_kov, ob velikem interesu za pridobitev kreditnih točk za stalno strokovno izobraževanje; v Litvi je bilo usposobljenih 117 udeleženk_cev, organizirano pa je bilo tudi dodatno skupno usposabljanje z OVSE/ODIHR, ki je vključevalo predstavnice_ke javnih organov, policije in organizacij civilne družbe; v Španiji je sodelovalo 79 udeleženk_cev, med njimi 22 pripadnic_kov policije Mossos d’Esquadra; v Sloveniji je bilo usposobljenih 54 udeleženk_cev iz različnih strokovnih skupin, ki so izrazili interes za nadaljnja tovrstna usposabljanja; v Grčiji pa je bilo uspešno izvedeno spletno usposabljanje za 55 udeleženk_cev iz javnih organov in organov pregona, kar potrjuje učinkovitost izvedbe tudi v spletnih formatih. Izvajanje v več državah potrjuje prilagodljivost metodologije, hkrati pa zagotavlja dosledne rezultate v različnih pravnih sistemih, strokovnih kulturah in oblikah izvedbe.

Moduli usposabljanja, razviti v sodelovanju, so bili potrjeni kot celoviti, jasni, dobro strukturirani in enostavno prilagodljivi, pri čemer so bila gradiva uspešno preizkušena v različnih strokovnih skupinah in oblikah izvedbe. Strokovna združenja, policijske akademije, pravosodni izobraževalni centri in organizacije za podporo žrtvam lahko dostopajo do gradiv ENACT ter začnejo prispevati k preoblikovanju strokovne prakse po vsej Evropski uniji.

Poziv k zavezanosti ukrepanju

Nedavno objavljena Priporočila za javne politike projekta ENACT predstavljajo konkreten načrt ukrepov na sedmih ključnih področjih:

(1) Zakonodajni in politični okviri: uskladitev zakonodaje o kaznivih dejanjih iz sovraštva z vključitvijo spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti (SOGIESC) kot varovanih podlag, prepoved konverzijskih praks ter sprejetje nacionalnih akcijskih načrtov za enakost LGBTIQ+ do leta 2027;

(2) Odziv kazenskopravnega sistema: obvezno usposabljanje za policijo, tožilce in sodnike, razvito v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, vzpostavitev specializiranih enot za kazniva dejanja iz sovraštva ter mehanizmov posrednega prijavljanja;

(3) Službe za podporo žrtvam: stabilno temeljno financiranje organizacij LGBTIQ+, zagotovljen dostop do psihološke in pravne podpore ter dostopnost storitev tudi na podeželskih območjih;

(4) Intersekcionalni pristopi: usposabljanje o intersekcionalnih vzorcih diskriminacije ter okrepljena zaščita posebej ranljivih žrtev LGBTIQ+;

(5) Zbiranje podatkov in spremljanje: usklajeni sistemi evidentiranja kaznivih dejanj iz sovraštva, ki omogočajo spremljanje primerov od prijave do izreka sodbe;

(6) Zoperstavljanje sovraštvu na spletu: učinkovito izvajanje Akta o digitalnih storitvah ter akcijski načrti za preprečevanje spletnega ustrahovanja; ter

(7) Preprečevanje in izobraževanje: javne ozaveščevalne kampanje in izobraževalni ukrepi.

Izvajanje priporočil sledi faznemu časovnemu okviru, katerega cilj je do leta 2030 doseči usklajeno zakonodajo, merljivo povečanje prijavljanja in pregona kaznivih dejanj iz sovraštva ter nediskriminatoren dostop do pravice.

Projektna skupina ENACT poziva institucije EU, države članice, regionalne in lokalne oblasti, organe za enakost ter organizacije civilne družbe, naj se zavežejo k izvajanju teh na dokazih temelječih priporočil.

»Ta priporočila predstavljajo temeljno zavezo žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva: da jih slišimo, jim verjamemo, jih podpiramo, si prizadevamo za pravico v njihovem imenu ter delujemo za družbo, v kateri lahko vsi ljudje živijo brez strahu, diskriminacije in nasilja,« je poudarila projektna skupina.

Viri projekta ENACT:
Moduli usposabljanja
Priporočila za javne politike
Portfelj storitev

Kontakt: info@mirovni-institut.si

O projektu ENACT:
Projekt ENACT: Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za podporo LGBTIQ+ žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru razpisa CERV-2023-CHAR-LITI programa Državljani, enakost, pravice in vrednote. Projekt koordinira organizacija Rete Lenford – Avvocatura per i diritti LGBTI (Italija) in ga izvaja v partnerstvu z organizacijami iz Grčije, Madžarske, Litve, Slovenije in Španije.

Izražena stališča in mnenja so izključno stališča projektnih partnerjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije. Evropska unija in Evropska komisija zanje ne prevzemata odgovornosti