Novice

Napadi na novinarje in civilno družbo v Sloveniji

Napadi na novinarje in civilno družbo v Sloveniji

Društvo novinarjev Slovenije in Mirovni inštitut objavljata poročili o spremljanju napadov na nevladne organizacije in novinarje v obdobju od 2018 do konca 2020. Ugotovitve spremljanja napadov smo javno že predstavili 10. decembra 2020. Predstavitev si lahko ogledate na društvenem Youtube kanalu. Predstavljamo tudi priporočila za izboljšanje zaščite novinarjev in nevladnih organizacij, ki jih je pripravila Odvetniška pisarna Zakonjšek, strokovna partnerica pri projektu. Ob zaključku projekta in na podlagi ugotovljenega priporočamo izobraževanje, vzpostavitev podpornega sistema in prijavnih mehanizmov, spremljanje in vzpostavitev baze podatkov napadov, povezovanje in izobraževanje zunanjih deležnikov za sistemski odziv ter zagotovitev financiranja učinkovitega odzivanja na napade.

Obe poročili ugotavljata, da je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za delovanje nevladnih organizacij in opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče.

Po dvoletnem spremljanju napadov na novinarje lahko zaključimo, da se spletno nadlegovanje in napadi na novinarje – med drugim grožnje, žalitve in napadi na ugled – čedalje pogosteje uporabljajo kot orodje za utišanje novinarjev in zmanjšanje njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Najbolj na udaru so preiskovalni in televizijski novinarji, novinarji notranjepolitičnih redakcij in posebej novinarke. Razpon napadov je velik. Priča smo bili fizičnim obračunom, poškodovanju lastnine, nadlegovanju na ulicah, grožnjam in ogromnemu številu verbalnih napadov v spletnem okolju. Izredno zaskrbljujoči so napadi s političnega vrha in v medijih blizu SDS, kar skupaj s sistemskimi spremembami ustvarja izredno negativno okolje za novinarsko delo. Ženske so tudi v Sloveniji pogosteje tarče spletnega nadlegovanja, to nadlegovanje je bolj osebno, grobo, seksistično in šovinistično, žalitve se nanašajo na fizični videz novinark, najpogosteje jih storilci zmerjajo s prostitutkami.

Če se v primeru resnih groženj in napadov v fizičnem okolju mediji in novinarji še odločijo za prijavo policiji, pa so prijave precej manj pogoste pri spletnem nadlegovanju. Novinarji so večkrat prijavili grožnje, žalitev pa ne. Novinarji napade večinoma ignorirajo, razvili so številne strategije izogibanja, ki vključujejo zmanjšanje pozornosti in prisotnosti na družbenih medijih ali opuščanje komunikacije z bralci, poslušalci in gledalci, samocenzuro oziroma prilagoditev poročanja ter opuščanje novinarskega poklica. Policija prijav spletnega nadlegovanja ne obravnava resno, tožilstvo pa storilcev praviloma ne preganja. Novinarji so pri odzivih na napad prepuščeni sami sebi. Mediji nimajo vzpostavljenih prijavnih točk oziroma oseb, na katere se novinarji v primeru napada lahko obrnejo, ter protokolov za odzivanje in nudenje pomoči.

V sklopu projekta smo zato izvedli delavnice, pripravili navodila za pravni in komunikacijski odziv na napade ter prevedli protokol za uredništva. Vse zato, da bi novinarje opolnomočili pri obrambi in soočanju z napadi. S temi aktivnostmi bomo nadaljevali v naslednji fazi projekta in v letu 2021 vzpostavili spletno platformo za prijavo napadov na novinarje.

Iz poročila o spremljanju napadov na nevladne organizacije izhaja, da se ustvarja sovražno okolje ter uvajajo sistemske in praktične omejitve za delovanje nevladnih organizacij in kritičnih posameznikov: omejuje se sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih na področju varstva narave in okolja, otežuje dostop do informacij in do sredstev za financiranje, nevladnikom se jemljejo prostori za delovanje, napada se njihove spletne strani, razširjajo se dezinformacije o njihovih financah, izvajajo se finančni pritiski z globami, profesionalne in osebne diskreditacije, nevladnike se zastrašuje in se njih in njihove družinske člane nadleguje. Občane, ki se v civilni družbi angažirajo skozi proteste, se omejuje na sistemski ravni z uvedbo visokih glob, na praktični ravni z omejitvami gibanja, zapiranjem ulic in trgov, z uporabo fizične sile, z izrekanjem glob, s policijskim snemanjem, z ovadbami tožilstvu zaradi transparentov, z zastraševanjem pred in med protesti z mobilizacijo specialnih enot policije, vozil, helikopterjev in policijske konjenice, z diskreditacijskimi izjavami predsednika in članov vlade, s sovražnimi in lažnivimi objavami o vidnejših udeležencih protesta in njihovih družinskih članih.

Izvor tovrstnih napadov na civilno družbo so praviloma politiki in politične stranke ter državni organi pod nadzorom teh strank, pa tudi s strankami povezani mediji in komunikacijske platforme. Okoljevarstvene organizacije dodatno napadajo gospodarske družbe in z njimi povezani politiki, lobisti, eksperti in mediji. Če je izvor napadov na organizacije za varstvo človekovih pravic praviloma v strankah desnega spektra, predvsem SDS, se pri okoljskih organizacijah politične stranke pojavljajo kot izvor napadov in pritiskov na lokalni in državni ravni ter v širokem političnem spektru, od desnih do sredinskih in levih.

Nevladne organizacije se na napade pogosto sploh ne odzivajo – zaradi preobremenjenosti, pomanjkanja kadrov in sredstev za uporabo pravnih sredstev. Zato ima malo napadov na nevladne organizacije sodni epilog.

Mogoče je prepoznati idejna in materialna ozadja napadov, groženj in poskusov omejevanja in onemogočanja nevladnih organizacij in kritičnih posameznikov v civilni družbi. V primeru napadov na okoljske in naravovarstvene organizacije gre za idejno ozadje, ki tako pri investitorjih kot pri vladnih predstavnikih in lokalnih oblasteh daje prednost gospodarskem razvoju in investicijam, domačim in tujim, pred varstvom narave in okolja. Idejno ozadje napadov na nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic, proučevanja migracij ter zagovarjanja pravic beguncev in priseljencev, pravic oseb LGBTI, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, je najpogosteje povezano z ideologijami desnih in skrajno desnih političnih skupin. Materialno ozadje teh napadov je v finančnih virih teh političnih organizacij in skupin, ne nazadnje tudi v virih državnih organov, ko imajo v njih predstavniki teh političnih skupin izvršno moč.

Tudi za nevladne organizacije smo pripravili nasvete za uporabo pravnih sredstev in za komuniciranje v primeru napadov. Predstavili smo tudi pravne vidike pravice do zbiranja.

Napade smo spremljali v okviru projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, ki ga sofinancira NEF – Mreža evropskih fundacij v sklopu iniciative Civitates. Projekt naslavlja grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji s krepitvijo njihovih zmožnosti za odgovore na grožnje in izzive ter za pridobivanje javne podpore. Tretji partner projekta, spletni medij Pod črto, je raziskoval medijsko lastništvo.

Kontaktni osebi:

Društvo novinarjev Slovenije: Špela Stare

Mirovni inštitut: Brankica Petković