кракен ссылкакракен ссылка kraken darknetkraken darknet

Razvojno partnerstvo SIPA – Sistem pomoči na domu (EQUAL)

Razvojno partnerstvo SIPA – Sistem pomoči na domu, ki je nastalo v okviru programa pobude EQUAL Evropskega socialnega sklada se osredotoča na temo, ki tako v sociologiji kot tudi širše v družboslovju in humanistiki ni prav pogosto obravnavana – na reproduktivno delo.  Znotraj tega pojma posebej izpostavljamo gospodinjsko delo in varstvo otrok oziroma družinsko delo. Dekonstruiramo in problematiziramo nekaj osnovnih determinant, ki v sodobnem kapitalističnem sistemu definirajo domače delo kot ne-delo. Te determinante opredeljujejo domače delo kot žensko delo, ki ga ženske opravljajo iz ljubezni, in zato sploh ni »pravo« delo; kot delo, ki se opravlja v zasebni sferi, in torej ni stvar javnega interesa; kot neproduktivno delo, ki ne ustvarja nove vrednosti, ampak je usmerjeno predvsem v potrošnjo; kot neplačano delo. Percepcija domačega dela kot ne-dela vodi v nevidnost dvojne obremenjenosti sodobnih žensk s plačanim produktivnim delom v javni sferi in z neplačanim reproduktivnim delom v zasebni sferi. Pozornost javnosti, politike, celo feministične kritike je usmerjena predvsem na udejstvovanje žensk v sferi plačanega dela, bolj obrobno pa je problematiziranje obremenjenosti žensk z reproduktivnim delom. Percepcija domačega dela kot ne-dela pa vodi tudi v nevidnost plačanega domačega dela, ki je, kot kažejo raziskave, v sodobnih družbah razširjeno v prav tolikšni meri, kot je bilo v preteklosti, s to razliko, da danes o tem molčimo. V tej sferi nevidnega reproduktivnega ne-dela namreč najdejo neformalno zaposlitev in osnovna sredstva za eksistenco množice (spet) žensk. Pa ne katerihkoli žensk, ampak žensk določenih nacionalnosti, določenega življenjskega obdobja, določenega razreda.

V neformalni sferi plačanega domačega dela se danes povsod po svetu zaposlujejo predvsem (ilegalne) priseljenke, starejše ženske, dolgotrajno brezposelne ženske, vse več pa tudi mlade ženske kot iskalke prve zaposlitve in delavke, ki jim osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja ne zadostuje za preživetje. Tako imamo na eni strani zgodbo žensk, ki jih dvojna obremenjenost s  produktivnim in reproduktivnim delom napelje k delni alokaciji reproduktivnega dela na črnem trgu plačanega domačega dela. Na drugi strani pa imamo zgodbo žensk, ki v situaciji take ali drugačne eksistenčne stiske poleg svojega neplačanega domačega dela poprimejo še za domače delo neke druge ženske, ki je tokrat sicer plačano, vendar se odvija v povsem nedefiniranih pogojih dela, brez pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Nevidnost domačega dela in njegova definicija kot ne-dela torej vodita tudi v percepcijo sodobnih gospodinjskih delavk kot ne-delavk. Projekt smo zasnovali kot raziskovalno-aplikativni projekt, z izhodiščno tezo, da je mogoče obstoječi neformalni trg plačanega domačega dela v Sloveniji transformirati v področje rednih zaposlitev za dolgotrajno brezposelne ženske in s tem vplivati na razbremenitev z reproduktivnim delom preobremenjenih gospodinjstev z majhnimi otroki, med njimi zlasti žensk. Cilj projekta je bil oblikovanje priporočil za naročnika projekta, Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve, kako oblikovati sistem plačanega domačega dela, da bo omogočal kvalitetna nova delovna mesta za težko zaposljive osebe, in da bo cenovno dostopen čim širšemu krogu tistih, ki te storitve potrebujejo.
http://www.sipa2.si/

Vodja projekta: Majda Hrženjak
Sodelavci na projektu: Nataša Kraljič Černe, Barbara Žaucer Šefman, Meta Furlani, Tine Lovec, Tadeja Košak, Mojca Frelih, Živa Humer in Franja Arlič



Partnerji:

  • Nacionalni partnerji: ZRSZ, Ninamedia d.o.o., družba Centerkontur.
  • Transnacionalni partnerji: Home Managers, Belgija; Modellértékű NőTámogató Rendszer kiépítése, Madžarska; Nuovi Orizzonti Per L`Economia Sociale, Italija; Women@Work in Action, Nizozemska.

Financerji:

  • Social Fund
  • Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti