Letno poročilo 2024 Mirovnega inštituta: V ospredju človekove pravice, kritična misel in zagovorništvo

V letu 2024 smo na Mirovnem inštitutu s svojim raziskovalnim in zagovorniškim delom krepili človekove pravice, socialno pravičnost, demokratično participacijo, svobodo medijev in enakost spolov. Obravnavali smo nekatere najpomembnejše izzive našega časa, vključno z militarizacijo, vzponom populizma, vključevanjem migrantov ter prekarno situacijo starejših.

Letno poročilo Mirovnega inštituta 2024 povzema bogato raziskovalno, izobraževalno in zagovorniško dejavnost v preteklem letu. Ponuja celovit vpogled v delovanje na štirih ključnih tematskih področjih – človekove pravice in manjšine, politika, mediji in spol. Ponosni smo na priznanje Slovenskega sociološkega društva, ki ga je za izjemen prispevek prejela raziskovalka Majda Hrženjak, ter na doktorat sodelavke Mojce Frelih.

Eden izmed osrednjih poudarkov poročila je publikacija (Ne)enakost v času krize in vzpona avtoritarizmov, v kateri naše raziskovalke in raziskovalci z interdisciplinarno analizo aktualnih družbenih procesov razkrivajo poglabljanje družbenih neenakosti in erozijo demokratičnih institucij. Da živimo v času globokih družbenih sprememb, ki jih zaznamuje preplet več medsebojno povezanih kriz: podnebne, migracijske, zdravstvene, gospodarske, varnostne in krize demokracije, je v uvodu poudaril tudi direktor Iztok Šori:

Na področju človekovih pravic in manjšin smo na inštitutu izvajali raziskave in zagovorniške aktivnosti, povezane z bojem proti diskriminaciji, sovražnemu govoru, rasizmu in kršitvam pravic migrantk_ov, izbrisanih, LGBTQI+ oseb in drugih ranljivih skupin. Izvedli so več monitoringov (vključno s sodelovanjem pri poročilih Agencije EU za temeljne pravice), usposabljanj in kampanj ozaveščanja, sodelovali pa smo tudi pri oblikovanju Vodnika po človekovih pravicah, ki je prejel nagrado Erasmus+ Quality Award. V več projektih smo analizirali dostop migrantk_ov do ustrezne nastanitve v EU, zagovarjali vključujočo lokalno integracijo, poudarjali pomen dvosmernega procesa vključevanja in si prizadevali za večjo vidnost migrantskih glasov v javnosti. Na področju politike je bil poseben poudarek na mirovnih iniciativah – začeli smo serijo pisem »Živeti mir«, ki razkrivajo premisleke ljudi, ki jim je življenje presekala vojna, o miru. Podprli smo študentske proteste v Srbiji in aktivno sodelovali v evropskih raziskovalnih mrežah. Obravnavali smo teme kot so populizem, delovne migracije, platformna ekonomija, trajnostni razvoj, državljansko udejstvovanje ter izzive starajoče se družbe. Poudarjali smo pomen demilitarizacije, podpirali mirovne in demokratične pobude doma in po svetu ter se javno zavzeli za pravico do brezplačnega učenja slovenščine in svobodne rabe jezikov.

Na področju medijev smo obravnavali vprašanja medijske integritete, novinarski profesionalizem in vpliv avtoritarnega populizma na medijsko krajino. Poseben poudarek smo namenili emocijam v novinarstvu, kjer smo analizirali, kako čustva vplivajo na kakovost medijskih vsebin. V zagovorniškem delu smo opozorili na neetično poročanje o Romih v oddaji Tarča in vložili pritožbo na RTV Slovenija. Prispevali smo tudi k Poročilu o vladavini prava 2024, kjer smo za Slovenijo izpostavili težave s financiranjem javnih medijev in pomanjkanje sistemskih ukrepov za zaščito novinarjev ter medijskega prostora.

Pomemben del poročila zavzema tudi področje spola, kjer smo se osredotočili na vprašanja povezana z enakostjo spolov, seksualnim in skrbstvenim delom, moškostmi ter usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja. V ospredje smo postavili raziskave o vsakdanjem življenju starejših, ki živijo v revščini, in o transnacionalizaciji oskrbe starejših, ki razkrivajo strukturne neenakosti v skrbstvenem sektorju. Med dosežki velja izpostaviti tudi mednarodno priznane objave o politiki dolgotrajne oskrbe ter kritiko zakonodajnih sprememb na tem področju.

Inštitut je v 2024 začel več novih projektov, kot so ENACT, FAIR, CitiDem in PROSECO, ki obravnavajo teme lokalne integracije migrantov, promocije temeljnih pravic ter krepitve civilne družbe. V sklopu raziskovalne dejavnosti so aktivno sodelovali tudi pri pripravi poročil o stanju vladavine prava v EU.

Letno poročilo 2024 ni le pregled dosežkov, temveč dokument, ki potrjuje osrednjo vlogo Mirovnega inštituta v Sloveniji pri grajenju pravične, demokratične in razmišljajoče družbe.