Članek Skrbstvene migracije v domovih za starejše na evropski semiperiferiji med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije

Majda Hrženjak in Maja Breznik sta objavili poglavje Care Migration in Care Homes for Older People in the European Semi-Periphery Between Slovenia and Former Yugoslav Countries / Skrbstvene migracije v domovih za starejše na evropski semiperiferiji med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije.

Slovenija je država z eno najhitreje starajočih se družb v EU, ki zaostaja za povprečjem OECD pri javnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo in se sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile v domovih za starejše. V zadnjih letih država in domovi za starejše iščejo rešitev v oživljanju prakse, uveljavljene v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je Slovenija sistematično zaposlovala oskrbovalke iz republik nekdanje Jugoslavije. Avtorici v poglavju kontekstualizirata skrbstvene migracije v domovih za starejše v Sloveniji na presečišču globalne neoliberalne politične ekonomije skrbi ter nacionalnih politik in organizacijskih praks. Tako kot večina vzhodnoevropskih držav, je tudi Slovenija v transnacionalni politični ekonomiji skrbi v dvojni poziciji: na eni strani oskrbovalke, zlasti iz obmejnih območij, zaradi slabih delovnih pogojev odhajajo po vzorcu dnevnih delovnih migracij v Avstrijo in Italijo, po drugi strani si domovi za starejše prizadevajo rekrutirati oskrbovalke iz držav nekdanje Jugoslavije, pri tem pa tekmuje z drugimi državami, predvsem z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Kot so v raziskavi pokazali intervjuji z vodstvi domov za starejše, se rekrutacijske strategije večinoma odvijajo mimo uradnih poti in bilateralnih sporazumov o zaposlovanju. Ključni strategiji sta rekrutacija preko socialnih omrežij migrantk in združevanje družine. S takimi strategijami domovi kompenzirajo odsotnost integracijske politike na ravni države, tako da migrantska socialna omrežja in družine sama nosijo breme stroškov tranzicije in integracije. Povezava med omejevanjem stroškov delovne sile v dolgotrajni oskrbi in migracijami je očitna tudi pri nepriznavanju izobrazbe migrantskih delavk, kar je posledica administrativnih ovir delovne migracije. Avtorici ugotavljata, da politična ekonomija skrbi v neoliberalnem kapitalizmu potrebuje meje in njihovo dvoumnost – potrebuje meje, ki so porozne, hkrati pa so izključujoče.

Poglavje je objavljeno v knjigi Further Discussions on Labour Mobility in the EU, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU v uredništvu Kristine Toplak in Mojce Vah Jevšnik.