Emanuela Fabijan postala doktorica znanosti

Naša sodelavka pri projektu POPMED o političnem in medijskem populizmu mag. Emanuela Fabijan je doktorirala s področja komunikologije na FDV z disertacijo z naslovom »Populistično komuniciranje in spol na primeru evropske begunske krize med letoma 2015 in 2018« (mentorica Mojca Pajnik). Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo!

Povzetek

Disertacija obravnava populistične manifestacije spola v političnem in medijskem komuniciranju na primeru evropske begunske krize. Z aplikacijo analize okvirjanja so bile analizirane razprave politikov_čark na sejah Državnega zbora RS o izbrani zakonodaji in komentarji novinarjev_k v dnevnih časopisih (Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice). Operacionalizacija populizma temelji na analizi treh dimenzij, ključnih za merjenje populizma: čaščenje ljudstva, protielitizem in Drugost. Ideološke perspektive bistveno zaznamujejo narativno strukturo populizma. Rezultati raziskave so pokazali, da levi populizem begunke in begunce prišteva med ljudstvo, ki je v antagonistični relaciji do političnih elit, saj sprožajo vojaške spopade, kršijo pravice begunk, begunskih otrok in beguncev, so od slednjih odtujene ter manipulirajo volivce. Levemu populizmu ljudstvo predstavlja entiteto, ki presega diferenciacijo na podlagi državljanstva in verske pripadnosti, medtem ko desni populizem ljudstvo koncipira kot nacionalno skupnost, ki zajema slovenski narod s slovensko kulturo in krščanskimi temelji ter je del širše »evropske kulture« in »zahodne civilizacije«. Desni populizem gradi na dihotomni relaciji med ljudstvom (kamor umešča predvsem slovenske državljanke in državljane) ter migranti, predvsem moškimi islamske vere, ki sestavljajo uniformno skupino, utemeljeno na varnostnem tveganju; ogrožanju »našega naroda«, kulture in civilizacije; ekonomski škodi; nevarnosti za enakopravnost spolov in demografskem izzivu. Desni populizem se torej najbolj naslanja na reproduciranje populističnega antagonizma Drugost in na čaščenje slovenskega ljudstva, v primerjavi z levim populizmom, ki se v večini opira na protielitizem. V populističnem okvirjanju v razpravah politikov_čark in komentarjih novinarjev_k je mogoče zaznati usklajenost. Obe skupini, kolikor aplicirata populizem, okvirjata moške migrante skozi perspektivo teroristične, seksualne oziroma splošne varnostne grožnje za Slovenke, Evropejke ter Slovenijo in Evropo nasploh ter pozivata k zaščiti pravic žensk kot »evropskih« oziroma »zahodnih vrednot«, zagotavljanju javne varnosti z restrikcijami azilne zakonodaje in krepitvijo nadzora meja. V primarni antagonistični relaciji med ljudstvom in elitami spol ne igra tako pomembne vloge kot v odnosu med ljudstvom in Drugimi, kar nakazuje, da je vprašanje spola za populizem sekundarno orodje, ki služi nativistični agendi.