Odnos do evropskih sosedov

»V času osamosvajanja in divje privatizacije ter tudi pozneje, med pristopanjem k članstvu v EU, se je naklonjenost do zahodnoevropskih narodov povečevala, z značilnostmi evropocentrizma in s sočasnim odmikanjem od Balkana. Zahodno in evropsko je veljalo za boljše, napredno, kultivirano in civilizirano, balkansko pa za nazadnjaško, barbarsko, necivilizirano in nekulturno. Bolj ko smo lovili nemško-francoski vlak, manj so nas zanimale poti po Balkanu,« komentira Mojca Pajnik v članku o odnosih med evropskimi sosedi Uroša Škerla Krambergerja v Dnevniku.

Sociologinja in sodelavka MI Simona Zavratnik pa med drugim opozarja: »Na percepcijo drugih narodov vpliva zgodovina, a ta ni vedno odločilna. Pomembna dejavnika sta tudi prostor in bližina. Ko gre za zaznave sosednjih narodov, Italijanov in Avstrijcev, jih moramo povezovati s širšimi procesi v regijah ob mejah njihovih držav. Pričakovati gre pozitivne zaznave, kar je povezano predvsem z ekonomsko odvisnostjo številnih ljudi ob mejah, ki so zaposleni v sosednji državi. Ne glede na procese globalizacije še vedno štejejo lokalne identitete in lokalne čezmejne povezave.«

 Članek v celoti