News

(POGLED) Kolumna Mojce Pajnik: Solidarnost, zaščita, varnost niso več, kar so bile

(POGLED) Kolumna Mojce Pajnik: Solidarnost, zaščita, varnost niso več, kar so bile

Mojca Pajnik opozarja, da novi Pakt o migracijah in azilu Evropske unije ne prinaša preobrata v evropski migracijski politiki, temveč utrjuje obstoječi pristop, ki migracije vse bolj obravnava kot varnostno vprašanje. Pakt krepi biometrični nadzor, uvaja predvstopne varnostne preglede, širi pospešene mejne postopke in povezuje azilne postopke z vračanjem migrantov. S tem naj bi se težišče sistema premikalo od zaščite ljudi k upravljanju migracijskih tveganj.

Avtorica izpostavlja t. i. pravno fikcijo nevstopa, ki osebe na zunanjih mejah EU obravnava, kot da še niso vstopile na evropsko ozemlje. Takšna ureditev lahko po njenem omejuje dostop do azilnih postopkov, pravne pomoči in sodnega varstva.

Kritična je tudi do vse večje vloge koncepta varne tretje države in eksternalizacije migracijske politike, saj EU del odgovornosti za upravljanje migracij prenaša na države zunaj svojih meja. Ob tem opozarja, da humanitarnost in solidarnost v okviru Pakta ostajata predvsem del politične retorike, medtem ko so v praksi v ospredju nadzor, vračanje in varnostni ukrepi.

Kot zaključuje, največja novost Pakta ni v novih ukrepih, temveč v normalizaciji kriznega upravljanja, preventivnega suma in restriktivnejšega pristopa do migracij, kar po njenem mnenju spreminja tudi razumevanje solidarnosti, zaščite in človekovih pravic v Evropi: “Novost Pakta ni v tem, kaj uvaja, ampak v tem, kaj normalizira. Normalizira krizno upravljanje, preventivni sum, eksternalizacijo in vračanje kot osrednjo logiko evropskega azilnega sistema. Normalizira redukcijo migracij na varnostni in administrativni problem. Največja nevarnost Pakta zato ni zgolj v posameznih rešitvah. Nevarnejše je nekaj drugega: solidarnost, humanitarnost, zaščita in varnost ne pomenijo več istega kot nekoč. Ko se to zgodi, se ne spremeni le migracijska politika. Spremeni se jezik, s katerim sploh še lahko mislimo svet, v katerem želimo živeti. Morda je prav zato pomembneje kot kadar koli prej vztrajati pri teh pojmih – jih odpirati, jim vračati zgodovino in jih osvobajati administrativnega jezika, ki jih postopoma spreminja v tehnologijo upravljanja.”