Novice

Zaupanje v medije v državah Zahodnega Balkana

Zaupanje v medije v državah Zahodnega Balkana

S serijo treh raziskav o delovanju in vplivu medijev in komunikacij, ki temeljijo na sovraštvu, propagandi in širjenju laži v državah Zahodnega Balkana in Turčiji, smo zaključili z raziskavo javnega mnenja o zaupanju v medije. O rezultatih javnomnenjske raziskave smo se pogovorili v fokusnih skupinah z novinarji, uredniki in strokovnjaki za medije. Raziskavo javnega mnenja in fokusne skupine smo organizirali v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji. Turčija ni bila vključena v ta del raziskave.

Serija treh raziskav je del projekta ODPOR – Civilna družba na Zahodnem Balkanu in v Turčiji za svobodne medije brez dezinformacij in sovražnega govora.

Najprej smo spomladi 2020 analizirali prisotnost ter lastniške, finančne in organizacijske značilnosti medijev, ki v državah Zahodnega Balkana in Turčiji sistematično širijo sovraštvo, propagando in dezinformacije. V večini teh držav so ti mediji in komunikacijske prakse pomemben del medijskih sistemov,  njihovo lastništvo in finančni viri imajo močno politično ozadje. Jeseni 2020 pa smo analizirali vsebino sovražnih narativov v spletnih medijih in na družbenih omrežjih v omenjenih državah. Osredotočali smo se na sovražne narative o migrantih, političnih oponentih, kritičnih novinarjih in manjšinah. V celotni regiji sovražni narativi povečujejo polarizacijo, podžigajo obstoječe politične spopade in sovražnost. Vsebine sovražnih narativov so podobne v celotni regiji, odražajo zgodovinsko znano negativno označevanje Drugega. Čeprav analizirani sovražni narativi niso novi, skrb zbujajoče je, da so vedno bolj obravnavani kot običajni del javne razprave.

V tretji raziskavi, ki smo jo izvedli v začetku 2021, je raziskava javnega mnenja pokazala izrazito polarizacijo javnosti glede zaupanja v medije. Približno polovica občank in občanov v državah Zahodnega Balkana jim zaupa, hkrati pa je nazorno, da na izbiro in zaupanje v vire informacij in novic pomembno vplivata politična opredelitev in etnična pripadnost občank in občanov. Racionalna presoja o kakovosti in verodostojnosti informacij ni v ospredju. Televizija je še vedno najbolj pogost vir informacij in novic ter tudi vir, ki mu občanke in občani v državah Zahodnega Balkana najbolj zaupa. Hkrati najbolj gledani televizijski programi v regiji pogosto predvajajo izrazito pristranske in propagandistične vsebine. Občani v regiji na drugo mesto po zaupanju uvrščajo raziskovalne novinarske platforme.  Družbena omrežja, kjer so sovražni narativi najbolj prisotni, so drugi najbolj pogost vir informacij in novic za občane v regiji. Hkrati občani izražajo visoko raven nezaupanja v družbena omrežja. Možen razlog za popularnost družbenih omrežij kot vira informacij ne glede na nezaupanje v njihovo verodostojnost je v občutku pripadnosti in mreženja. V analizi rezultatov javnega mnenja, tudi v fokusnih skupinah z novinarji in uredniki, se v ospredje postavlja potreba po intenzivnem delovanju državnih institucij, civilne družbe in medijev na krepitvi medijske pismenosti občank in občanov. Medijska politika hkrati mora zasnovati celovit sistem regulacije in ukrepov, ki bo podpiral kakovost in neodvisnost medijev, omejil politično vmešavanje v medije ter koncentracijo lastništva, promoviral neprofitni model medijev in omejil delovanje in vpliv medijev in komunikacij, ki širijo sovraštvo, dezinformacije in propagando.

Rezultate tretjega dela raziskave v projektu ODPOR, ki se je osredotočil na vprašanje  zaupanja v medije smo predstavili v  e-publikacijah:

Elektronske publikacije so dostopne na spletni strani regionalne mreže SEENPM, ki je hkrati koordinator regionalnega projekta.