Primerjava režimov prostitucije na Hrvaškem in v Sloveniji

Prostitucija je tabu tema v državah nekdanje Jugoslavije; seksualno delo je v več državah kriminalizirano, pa čeprav je prostitucija dekriminalizirana (primer Slovenije). Politike s področja urejanja prostitucije slonijo na ideoloških predpostavkah in ne na podatkih iz vsakdanjega življenja, kot tudi ne na prioriteti varovanja človekovih pravic. V obeh državah se dogajajo kršitve pravic seksualnih delavk in delavcev, ki ostajajo neproblematizirane, v odsotnosti iniciativ in organizacij, ki bi združevale seksualne delavke in delavce. Manko je raziskav, ki bi v ospredje postavile zgodbe in izkušnje seksualnih delavk in delavcev in ni raziskav, ki bi preučevale v primerjalni perspektivi razmere v obeh državah. Raziskava preučuje podobnosti in razlike v režimih prostitucije, kot se odražajo v pravnem in javnem diskurzu in v narativih seksualnih delavk in delavcev. Raziskava postavlja v ospredje glasove seksualnih delavk in delavcev kot ključni vir informacij za oblikovanje in implementacijo primernih politik. Z obravnavo prostitucije v dveh post-socialističnih državah, kjer je prostitucija marginalizirana tema, raziskava prispeva k študijam s področja, ki si prizadevajo za oblikovanje inkluzivnih politik. Raziskava prevprašuje nekatere osnovne koncepte, žrtev vs. akter/akterka; delo vs. nasilje v specifičnem kulturnem, ekonomskem in političnem kontekstu dveh držav.



Izvedba

Na javni razpravi o prostituciji in seksualnem delu v Sloveniji in na Hrvaškem, 21. maja 2017 v Ljubljani v Pritličju so raziskovalke dr. Mojca Pajnik, dr. Ivana Radačić, mag. Emanuela Fabijan in mag. Stephanie Stelko predstavile preliminarne izsledke raziskave. Razprava se je pričela z nagovorom Metke Naglič iz Amnesty International Slovenije in mag. Anje Koletnik iz Zavoda TransAkcija, ki sta med drugim opozorili na marginaliziran položaj seksualnih delavk_cev in specifično transspolnih oseb, ki so na globalni ravni zelo izpostavljeni_e nasilju, šikaniranju, tudi ubojem.

V osrednjem delu razprave smo primerjali politično-pravna okvirja normiranja prostitucije v dveh državah in ugotavljali učinke na osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Na podlagi intervjujev, ki so bili opravljeni v Ljubljani, Zagrebu in Splitu, smo analizirale različne izkušnje z delom v prostituciji in izpostavile probleme, ki jih intervjuvanke omenjajo v odnosu s strankami in policijo. Nadalje je razprava tekla o doživljanju stigme, varovanju zdravja, kot tudi o problemu odsotnosti iniciativ, organizacij in programov, ki bi naslavljali potrebe seksualnih delavk_cev.

Mediji o razpravi:

http://siol.net/novice/slovenija/spolno-delo-je-v-sloveniji-delno-dekriminalizirano-se-vedno-pa-stigmatizirano-povezano-tudi-s-sramotnostjo-441793

https://www.rtvslo.si/slovenija/spolne-delavke-v-sloveniji-in-na-hrvaskem-med-stigmatizacijo-in-pomanjkanjem-podpore/422989

Partnerji:

  • Institut Ivo Pilar, Zagreb (koordinator projekta)
  • University of Zagreb

Financerji:

Independent Social Research Foundation, London