Sovražni govor: konceptualna presečišča in proti-narativi

Julija 2024 je v Ljubljani potekal interdisciplinarni akademski simpozij o sovražnem govoru, ki je predstavljal temelj za prispevke, objavljene v posebnem tematskem sklopu revije Annales, ki ga je uredila dr. Veronika Bajt. Tematski sklop odpira prostor za razprave, ki naslavljajo sodobne izzive polarizacije družb in prispevajo k jasnejši konceptualizaciji sovražnega govora. Prispevki izhajajo iz različnih disciplin (sociologije, politologije, antropologije, jezikoslovja in prava) ter se osredotočajo na študije primerov iz držav zunaj običajnega »zahodnega pogleda«: Hrvaške, Slovenije, Srbije in Turčije.

V nasprotju s pogosto prevladujočimi pravnimi analizami, osredotočenimi na individualne pravice in svobodo izražanja, ti prispevki poudarjajo kolektivne procese: usedanje predsodkov v institucije, prepletenost diskriminacije z upravljanjem ter kroženje destruktivnih sporočil v medijih in vsakdanjem življenju. Namesto da bi sovražni govor obravnavali kot ozko pravno kategorijo ali zgolj jezikovni problem, tematski sklop zanima, kako sovražni govor sodeluje pri vzdrževanju hierarhij – kako se besede in molki, geste in politike zlivajo v prakse vključevanja in izključevanja, ki oblikujejo sodobne družbe. Avtorice in avtorji prispevkov, ki obravnavajo raznolike študije primerov, delijo intelektualno zavezanost razumevanju sovražnega govora kot sistema upravljanja in družbene reprodukcije razlik, ne pa kot anomalije agresije. V tem smislu sovražni govor ni zgolj tisto, kar žali, temveč tisto, kar določa meje pripadnosti.

Skupni konceptualni poudarek je, da je treba sovražni govor razumeti onkraj zgolj »nezakonitega izražanja«. Ne gre le za verbalno, pisno ali drugače posredovano agresijo, temveč za sistemski, performativni in relacijski pojav, ki vzdržuje hierarhije »rase«, razreda, spola, nacije in drugih oblik skupinske pripadnosti. Tematski sklop izrecno povezuje sovražni govor z Drugačenjem (Othering) kot družbenim mehanizmom in družbenim dejanjem z učinki – kot orodjem upravljanja in ogledalom neenakosti. Ti teoretski okviri skupaj sovražni govor preoblikujejo v mehanizem vzpostavljanja meja, ki je vtkan v politike neenakosti.

ANNALES, SERIES HISTORIA ET SOCIOLOGIA 35, 2025, 4

Posamezni članki:

Veronika Bajt:
Hate Speech: Conceptual Intersections and Counter-Narratives
Sovražni govor: konceptualna presečišča in proti-narativi

Veronika Bajt:
The Sociology of Hate Speech
Sociologija sovražnega govora

Marta Stojić Mitrović:
Hate Speech and Hate by Design: Anti-Migrant Discourse in Serbia
Sovražni govor in načrtovano sovraštvo: protimigrantski diskurz v Srbiji

Ana Frank:
Cultural Racism, Gendered Othering, and Hate Speech: Discourses, Imaginaries, and Everyday Borders in Slovenia
Kulturni rasizem, uspoljeno drugačenje in sovražni govor: diskurzi, imaginariji in vsakdanje meje v Sloveniji

Katarina Damčević:
“Ready for the Homeland”: The Semiotics of Hate Speech and Memory in Post-Conflict Croatia
“Za dom pripravljeni”: semiotika sovražnega govora in spomina v postkonfliktni Hrvaški

Melike Akkaraca Kose:
Ethnic Terms in Turkish: Between Neutrality and Offense
Etnični izrazi v turščini: med nevtralnostjo in žalitvijo

Zoran Fijavž:
Digital Discourse Dilemmas: Moderating Slovenian Digital Landscapes
Dileme digitalnega diskurza: moderiranje slovenskih digitalnih krajin

Neža Kogovšek Šalamon & Sergeja Hrvatič:
Prosecutorial Practice on Hate Speech in Slovenia: Context, Trends, and Issues
Tožilska praksa na področju sovražnega govora v Sloveniji: kontekst, trendi in problemi