Kdo skrbi za starejše? Transnacionalizacija skrbstvenega dela v Srednji in Vzhodni Evropi

Izšla je obsežna tematska številka revije Social Inclusion Transnational Organization of Labour, Mobility, and Senior Care in Central and Eastern Europe (2026, Vol. 14), posvečena transnacionalni organizaciji skrbstvenega dela, mobilnosti in oskrbi starejših ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi. Dolgotrajna oskrba je bila v tej regiji do nedavnega politično spregledana; oskrba in njeni stroški so bili v veliki meri podružinjeni. Prispevki v tematski številki kažejo, da se je zlasti po pandemiji covida-19 začela oskrba starejših, čeprav počasi in neenakomerno, izraziteje umeščati na politične agende. Ta premik poteka v razmerah staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in vse večje transnacionalizacije skrbstvenega dela, zato odpira tudi vprašanje, kdo nosi stroške in odgovornost za zagotavljanje oskrbe.

Tematska številka hkrati zapolnjuje pomembno vrzel v raziskovanju migracij in oskrbe, ki je bilo doslej pretežno osredotočeno na migracije skrbstvenih delavk iz vzhodnoevropskih držav v zahodnoevropske skrbstvene režime. Kot pokaže uvodni članek, Srednja in Vzhodna Evropa ni zgolj prostor izvora migrantskega skrbstvenega dela, temveč je sama vpeta v kompleksne in neenake transnacionalne tokove dela, mobilnosti in oskrbe. Prispevki analizirajo skrbstvene migracije znotraj regije ter vanjo in iz nje ter njihove posledice za organizacijo oskrbe starejših, skrbstvene vrzeli in družbene neenakosti. Obravnavajo spreminjajoča se razmerja med plačanim in neplačanim skrbstvenim delom, procese trženja in profesionalizacije oskrbe, vlogo posrednikov in civilnodružbenih akterjev ter prekarne pogoje skrbstvenega dela. V ospredje postavljajo vprašanje, kako transnacionalna mobilnost dela preoblikuje sisteme oskrbe ter kakšne neenakosti pri tem ustvarja oziroma poglablja.

V tematski številki je objavljen tudi članek raziskovalke Mirovnega inštituta Majde Hrženjak Care Extractivism Beyond Households: Migration and Care for Older People in the Post-Yugoslav Semi-Periphery. Članek premakne analitični fokus z migrantskega skrbstvenega dela v zasebnih gospodinjstvih na njegovo vse pomembnejšo vlogo v institucionalni oskrbi. Na primeru Slovenije in migracij skrbstvenih delavk iz Bosne in Hercegovine avtorica razvija koncept skrbstvenega ekstraktivizma ter pokaže, kako se pomanjkanje delovne sile v slovenski institucionalni oskrbi povezuje z neenakimi transnacionalnimi režimi mobilnosti, dela in socialne reprodukcije. Analiza razkriva mehanizme, skozi katere migracijski režimi, segmentacija trga dela in ureditev socialne države omogočajo ekstrakcijo dela, časa, znanj in afektivnih zmožnosti migrantskih skrbstvenih delavk.

Celotna tematska številka | Uvodni članek | Članek Majde Hrženjak