Predlagani spremembi zakonov o RTV Slovenija in medijih slabita varovalke neodvisnosti in javnega interesa

Ministrstvo za kulturo je konec avgusta v javno razpravo posredovalo predloga novel Zakona o RTV Slovenija in Zakona o medijih. Javna obravnava obeh predlogov je na portalu e-Demokracija potekala le do 9. septembra 2026. V okviru razprave sta bila oddana tudi odziva skupine strokovnjakinj, strokovnjakov in predstavnic organizacij s področja medijev, novinarstva in človekovih pravic. Odziva so podpisali Brankica Petković (Mirovni inštitut), Barbara Rajgelj (Zavod Open), Sandra B. Hrvatin (Univerza na Primorskem) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). Odziv na predlog sprememb zakona o RTV Slovenija je sopodpisala Helena Milinković v imenu Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, odziv na predlog sprememb zakona o medijih pa Marko Milosavljević (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani).

V obeh odzivih avtorice in avtorji ugotavljajo, da predlagani noveli ne predstavljata premišljenega razvoja medijske zakonodaje, temveč posegata v pomembne varovalke neodvisnosti medijev, medijskega pluralizma in javnega interesa. Zato pozivajo k njunemu umiku iz zakonodajnega postopka in k pripravi morebitnih prihodnjih sprememb na podlagi strokovnih analiz, primerjalnopravnih evropskih praks, standardov Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA) in vključujoče javne razprave.

Predlog novele zakona o RTV Slovenija kot odmik od varovalk neodvisnosti javnega medija

Podpisniki odziva opozarjajo, da predlog novele ne pomeni nadaljevanja depolitizacije RTV Slovenija, temveč odpravlja ključne institucionalne in finančne varovalke neodvisnosti javnega medija. Zmanjšuje vpliv organa, v katerem je zastopana javnost, ključne kadrovske, finančne in nadzorne pristojnosti pa prenaša na Nadzorni svet, katerega večino članov imenuje vlada. Po njihovi oceni politične neodvisnosti javnega medija ni mogoče presojati zgolj po tem, kdo je zastopan v posameznem organu, temveč predvsem po tem, kdo sprejema ključne odločitve o upravljanju, financiranju in vodenju javnega medija. Ker predlog poglavitno moč podeljuje organu, katerega sestava je v odločilni meri odvisna od vlade, ga podpisniki označujejo kot uvajanje novega modela političnega nadzora nad javnim medijem.

Posebno pozornost namenjajo tudi spremembi koncepta zastopanja javnosti. Medtem ko sedanja ureditev sestave Sveta RTV Slovenija temelji na zastopanosti različnih področij javnega interesa in odprtem postopku izbire predstavnikov, bi predlog zakona pravico imenovanja neposredno podelil vnaprej določenim organizacijam. Pri tem iz zastopanosti med drugim izginjajo področja človekovih pravic, medijev in novinarskih organizacij ter razvoja informacijske družbe, hkrati pa ni jasno, po kakšnih merilih so bila izbrana področja in organizacije, ki naj bi bila zastopana v Programskem svetu. Podpisniki opozarjajo, da javni medij svojo legitimnost črpa iz javnosti, zato vprašanje, kdo in kako predstavlja javnost v njegovih organih, ni tehnično vprašanje, temveč eno temeljnih vprašanj demokratične legitimnosti javnega medija.

Odziv opozarja tudi na odsotnost strokovne evalvacije reforme iz leta 2022, ki je bila potrjena na referendumu in katere ustavnost je letos potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Hkrati izpostavlja, da novela ne posega le v upravljanje, temveč tudi v finančne varovalke neodvisnosti RTV Slovenija. Čeprav ohranja državno financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije, odpravlja sedanjo zakonsko vezavo teh sredstev na RTV-prispevek in jih prepušča vsakokratnim proračunskim odločitvam.

Po oceni podpisnikov upravljavskih in finančnih sprememb ni mogoče presojati ločeno, saj gre za povezana procesa, ki povečujeta politično ranljivost RTV Slovenija ter slabita njeno institucionalno in finančno neodvisnost. Namesto posegov v upravljanje bi Slovenija po njihovem mnenju potrebovala odprto in strokovno razpravo o prihodnjem razvoju RTV Slovenija v digitalnem okolju ter celovito razvojno reformo javnega medija.

Predlog novele zakona o medijih: deregulacija pod krinko poenostavitve

Podpisniki odziva na predlog sprememb zakona o medijih ugotavljajo, da novela pomeni pomemben regulatorni premik v smer deregulacije. Opozarjajo, da gre za posege v zakon, ki velja komaj leto dni in katerega učinkov še ni bilo mogoče resno ovrednotiti, pri pripravi sprememb pa po navedbah predlagatelja niso sodelovali zunanji strokovnjaki, prav tako ni bila pripravljena analiza izvajanja veljavne ureditve. Po njihovem mnenju zato predlog ne temelji na strokovni evalvaciji, temveč na politični odločitvi o spremembi temeljnih usmeritev medijske politike.

Kritični so do odprave nekaterih mehanizmov za odzivanje na sovražni govor, odstranitve vplivnežev in drugih akterjev z velikim družbenim dosegom iz dela regulativnega okvira ter prenosa presoje medijskih koncentracij na AKOS brez hkratne razprave o njegovi institucionalni neodvisnosti. Posebej opozarjajo na spremembe sistema državnih podpor medijem, ki ukinjajo nekatere ključne mehanizme dolgoročne podpore medijskemu pluralizmu, kakovostnemu novinarstvu, medijskim inovacijam in razvojnim projektom.

Predlog po njihovem mnenju slabi zaščito javnega komunikacijskega prostora pred škodljivimi vsebinami, zmanjšuje odgovornost vplivnih akterjev digitalnega okolja ter povečuje prostor politične diskrecije pri odločanju o razdeljevanju javnih sredstev. Hkrati zmanjšuje regulativne in finančne mehanizme podpore medijskemu pluralizmu, kakovostnemu novinarstvu in razvoju medijev. To ni modernizacija medijske zakonodaje, temveč opuščanje nekaterih ključnih zavez države k varovanju javnega interesa na področju medijev.