Mirovni inštitut na Sociološkem srečanju 2019
22. 10. 2019 | Politika
Letošnje sociološko srečanje z naslovom Znanost in družbe prihodnosti, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, je potekalo med 18. in 19. oktobrom 2019 na Bledu. Srečanja so se udeležile tudi sodelavke Mirovnega inštituta, in sicer v Sekciji Kulturne sociologije sta na omizju sodelovali dr. Moja Pajnik in dr. Majda Hrženjak, v Sekciji za medkulturne študije pa sta pri pogovoru sodelovali Dr. Vlasta Jalušič in dr. Veronika Bajt.
Izhodišče omizja Kapitalistični patriarhat in hierarhičnaspolna strukturiranost sodobne družbe – primer medijskih institucij (govorke in govorci: Majda Hrženjak, Roman Kuhar, Vesna Leskošek, Breda Luthar, Valerija Vendramin, moderatorka: Mojca Pajnik) je bil izid zbornika o spolu v medijski industriji (ur. M. Pajnik in B. Luthar, Mediji in spol: strukture in prakse neenakosti, FDV, 2019), vendar je okrogla miza bila namenjena širši refleksiji uspoljenosti institucij različnih vrst.
Feministični historični materializem je vpeljal patriarhat kot vzporedni pojem razrednosti v analizi procesov spolne diferenciacije. S pojmom »kapitalistični patriarhat« Eisenstein (1979) poudari dialektično razmerje med razrednimi hierarhijami v kapitalizmu in hierarhično spolno strukturiranostjo sodobne družbe. Okrogla miza je tako izhajala iz stališča, da je spolno diferenciacijo potrebno misliti na stičišču razredne razslojenosti in hierarhične spolne strukturiranosti družb novega kapitalizma. Spol ne obstaja sam po sebi, pač pa vedno sovpada z določeno razredno, etnično, kulturno ipd. umeščenostjo (Nash, 2008; McCall, 2005).
In drugič, spola torej ne moremo obravnavati kot “dodatka” k prevladujočim epistemološkim izhodiščem obravnave institucij, temveč so institucije in organizacije na vseh družbenih področjih vedno uspoljene na različne načine. Spol je torej povsod pomemben “diskurz razlike”. Institucije (v našem primeru medijske sisteme) obravnavamo kot uspoljene in preučevanje teh institucij mora biti feministično “po svojem bistvu” (Lee 2011), obenem pa je potrebno v razumevanje spola vključiti tudi študije moškosti, kar smiselno razširi fokus analize iz izključne orientacije na analize ženskosti v proučevanje relacijske dinamike med spoli.
V Sekciji za medkulturne študije so na okrogli mizi sodelovali_le Veronika Bajt, Barbara Gornik, Vlasta Jalušič, Zorana Medarić, Sonja Rutar, Rok Smrdelj,Marjanca Ajša Vižintin, pogovor pa je moderirala Mateja Sedmak. Vlasta Jalušič sta Veronika Bajt sta predstavili prispevek ‘EU in politike integracije migrantskih otrok: kaj se reprezentira kot problem’, ki izhaja iz mednarodnega projekta MiCreate in raziskuje glavne poteze politik EU, ki formirajo kontekst integracije migrantov in migrantskih otrok, s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju.
Po opisu najsplošnejšega okvira integracije v EU se tekst posveti tistim vidikom politik integracije na področju vzgoje in izobraževanja, ki zadevajo migrantske otroke. Uporabljen je deskriptivni pristop z elementi analize uokvirjanja politik, poudarek pa je na zadnjih petih letih (od 2014 dalje). Namen je izluščiti glavne elemente reprezentacije problemov in rešitev, ki jih za migrantske otroke na področju vzgoje in izobraževanja ponuja režim integracije v Evropski uniji. Prispevek obravnava še vprašanje, v kolikšni meri EU politike vključevanja migrantskih otrok upoštevajo pristop, ki se osredotoča na otroka kot celoto (whole child, child centred approach).
