MOJ DOM. Begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah

Namen projekta je spodbuditi mednarodno in multidisciplinarno razpravo o novejši evropski zgodovini in demokratični tranziciji po jugoslovanskih vojnah v 90. letih in ob nastajanju samostojnih držav naslednic. Posebni poudarek je na raziskovanju posledic velikega preseljevanja prebivalstva med in po teh vojnah. Pomembno raziskovalno vprašanje je kako so te socialne, gospodarske in politične spremembe vplivale na življenjske izbire in načine, kako so družbe spremenile ali prilagodile svoja politična prepričanja in družbeno organizacijo, tudi v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v sedanjosti. Fokus analize se nanaša na pojem »dom« v povojnih procesih premestitve: tema je razbijanje, predelava in spominjanje doma v vsem njegovem praktičnem in psihološkem pomenu.

Širše gledano, projekt naslavlja izzive, ki nastajajo v načinih razmišljanja evropskih državljanov o beguncih in migracijah. Število ljudi, ki vstopajo v Evropsko unijo in zaprosijo za mednarodno zaščito, se je v zadnjih desetletjih močno povečalo. To se dogaja tako zaradi zmanjševanja drugih možnosti za zakonit vstop, kot tudi zaradi nenehnega pojavljanja vojn, konfliktov in kriz, ne le na afriški in azijski celini, ampak tudi v Evropi. Po vrhuncu leta 1992 (po podatkih Eurostata 672.000 prošenj v EU-15) s prihodom prosilcev za azil iz nekdanje Jugoslavije v države članice in pozneje leta 2001 (424.000 prošenj) je leta 2006 število prošenj za azil v EU-27 padlo na nekaj manj kot 200.000. Vendar od leta 2012 spet sledi postopno naraščanje in se je v letih 2015 in 2016 dramatično povečalo na približno 1,3 milijona prošenj. Migracije spreminjajo načine razmišljanja ljudi, mnogi jih doživljajo kot grožnjo. Pojav narativov, ki poskušajo izkriviti zgodovinska dejstva in spomine za takojšnje cilje, kot je zapiranje meja za begunce in zadrževanje družbenih sprememb za povečanje politične moči, je pereče vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati, saj lahko pripelje do uničevanja temeljev Evropske unije in njenega propada.

Projekt prispeva k ciljem programa EU »Evropsko spominjanje« to je obeleževanja odločilnih dogodkov v sodobni evropski zgodovini, vključno z naslavljanjem vzrokov in posledic avtoritarnih in totalitarnih režimov ter ozaveščanjem evropskih državljanov o njihovi skupni zgodovini, kulturi, kulturni dediščini in vrednotami, s čimer se krepi njihovo razumevanje pomena EU, in znanje o njenem nastanku, namenu, raznolikosti in dosežkih ter o pomenu medsebojnega razumevanja in strpnosti. Projekt prispeva k ozaveščanju in analizi organizirane opozicije in aktivizma; poudarja demokratični prehod, vključno s poskusi zagotavljanja pravice za žrtve; se osredotoča na to, kako je vstop v EU vplival na demokratične standarde in prakse v novih demokracijah v celotnem pristopnem procesu.

S posebnim poudarkom na delo z mladimi se projekt posveča razvoju medkulturnega dialoga, izobraževanju o zgodovini Evrope, gojenju aktivnega spomina v boju proti rasizmu, ksenofobiji in drugimi oblikami nestrpnosti. Projekt se tako posveča razvijanjem oblik demokratične participacije na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju.