Nasilna križišča: dinamika družbenih in političnih elementov sodobnega kolektivnega nasilja in množičnih zločinov in njene posledice – primera bivše Jugoslavije in Ruande
- Oblikovati teoretski in metodološki okvir, ki povezuje različne nivoje konflikta in nasija in razviti empirično utemeljeno razumevanje teh povezav skozi študij dveh primerov – nekdanje Jugoslavije in Ruande.
- Raziskati navzkrižne dimenzije in povezave spola, etničnosti/rase in religije, da bi bolje razumeli dinamiko in pogoje, v katerih so etnični, spolni ali religiozni identitetni konstrukti uporabljeni za legitimacijo nasilja, v katerih nasilje postane sprejemljivo ali se kaže celo kot nujen odgovor na konflikt.
- Uvesti inovativne empirične metode za študij različnih nivojev konflikta in nasilja
- Razumenti različne pokonflikne korake, politike in ukrepe obvladovanja preteklosti in poskusov sprave (še posebej načinov memorializacije) v luči pravičnosti, družbene kohezije in politične stabilnosti, reševanja konfliktov in njihove transformacije – vključno razpravami o kolektivnih zločinih in spravi po drugi svetovni vojni v samostojni Sloveniji.
- Analizirati (uspešne) strategije v procesu obvladovanja preteklosti s posebnim ozirom na komuniciranje védenja o preteklosti (»politike resnice«) z uporabo novih informacijskih tehnologij.
- Reflektirati o posledicah raziskovalnih rezultatov za intervenco in politike, tako v primeru izbranih študij primerov kot tudi širše.
Vodja projekta: Vlasta jalušić
Sodelavka na projektu: Jovana Mihajlović Trbovc
Izvedba
Projekt bo obsegal konceptualni in empirični del. Teoretski okvir bo temeljil na elaboraciji niza glavnih študij o problemu pospoljenih (gendered), rasializiranih in etnopolitiziranih konfliktov, pristopov politične teorije do problema množičnih zločinov (razprave o primerjavah in brezprimernosti, funkcionalistične in strukturalistične interpretacije) ter analiz pravičnosti, krivde in odgovornosti. Empirični del bo temeljil na primerih nekdanje Jugoslavije in Ruande, ki sta izbrana zaradi tega, ker predstavljata nasilna, “skupnostna” konflikta (znotraj meja države ali v procesu razpadanja države), v katerih je prišlo do pregona populacij/e in je pri obeh obstajala močna dimenzija spola v procesu priprave konflikta. Oba simbolno zrcalita ideološko trditev, da skupine, ki so konstruirane kot bistveno različne, ne morejo živeti skupaj, pri čemer je zanikano državljanstvo “drugih” in temeljna “pravica imeti pravice” (Arendt). Projekt bo rekonstruiral tovrstne procese diferenciacije med skupinami, raziskal, kako so bile pospoljene (gendered) in kakšno v njih vlogo so igrale pretekle individualne ali kolektivne izkušnje (ali zamišljene pretekle ali možne prihodnje izkušnje) z nasiljem. Uporabil bo pristop socialnega konstrukcionizma in sledil procesu konstrukcije identitet skozi ideološke diskurze ter preverjal, kako so utemeljeni v biografskih zgodbah posameznikov (tako žensk kot moških, bodisi žrtev, storilcev ali očividcev) in kako v institucionalnih narativih. Različne izkušnje kolektivnega nasilja in medosebnega nasilja bodo raziskane z metodo “biografskih krivulj”. Raziskovanje bo vključevalo tako navzkrižni (intersectional) kot primerjalni pristop in ju bo kombiniralo. Na terenu bo zbrana vrsta biografij posameznikov in kolektivitet, pri čemer bo uporabljeno vzporedno načrtovanje raziskovanja. Ugotavljano bo, kako se te dimenzije povezujejo z dinamiko nasilja – in pri tem bomo ugotavljali tudi vpliv in vlogo novih komunikacijskih in informacijskih tehnologij in njihovo posredovanje kulturnih, umetniških in dokumentarnih produkcij.
Projekt bo – tako empirično kot konceptualno in metodološko – prispeval k inovativnemu raziskovanju razmerja med fenomeni medosebnega in kolektivnega nasilja skozi študij križanj (intersections) med spolom, etničnostijo in religijo, ki so v njih implicitna. S konceptom intersekcionalnosti bo zagrabil multiple dimenzije družbenega življenja in struktur, ki so podlaga in ki oblikujejo številne vidike identitete ljudi.