Poročilo / Sovražni narativi v spletnih medijih in spletni komunikaciji v Sloveniji
Reprodukcija diskriminatornih vsebin na slovenskem medijskem področju je v zadnjem času predmet številnih razprav in analiz, ki opozarjajo na vseprisotnost sovražne stereotipizacije, sistematičnega širjenja dezinformacij in razpihovanja sovraštva do različnih družbenih skupin v prispevkih nekaterih medijev in uporabniško generirani vsebini na spletu. Kljub kaznivosti sovražnega govora kot spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, 2012) večina takih zapisov ostane nesankcionirana, ukrepanje pa prepuščeno volji in interesom moderatorjem spletnih mest. Pomanjkljiva ali neustrezna pravna praksa omogoča relativizacijo in politizacijo problema, kar otežuje delovanje pobud, ki si prizadevajo za ustrezno ureditev področja.
Raziskavo sta v poročilu Sovražni narativi v spletnih medijih in spletni komunikaciji v Sloveniji povzela Ajda Šulc in Iztok Šori. V poročilu analiziramo glavne značilnosti sovražnih vsebin v spletnih medijih in komunikaciji uporabnikov, da bi v nadaljevanju projekta razvili uspešno strategijo odzivanja na take sovražne zapise. Izhajamo iz spoznanja, da sta za učinkovito zoperstavljanje sovražnemu govoru potrebna njegovo razumevanje ter poznavanje oblik, tarč in dinamike spletnega komuniciranja.
V raziskavi, ki smo jo izvedli septembra in oktobra 2020, smo definirali relevantne tarče sovražnega govora ter identificirali pomembne dogodke, ki so táko komunikacijo sprožili na izbranih medijskih in družbenih portalih, in sicer v omejenem časovnem okviru med junijem 2019 in junijem 2020. Za vsako od štirih tarč – begunci, politična opozicija, novinarji in LGBTQ -skupnost v nadaljevanju poročila predstavljamo izsledke analize sovražnih narativov proti njim. Hkrati smo bili pozorni na obstoječe nasprotne narative drugih uporabnikov, ki smo jih analizirali predvsem z vidika načina odgovarjanja in njihovega učinka.
Na podlagi analize obstoječe prakse bomo povzeli možnosti in priporočila za ukrepanje proti sovražnim vsebinam na spletu v Sloveniji.
Raziskava je nastala v okviru projekta »(Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu«, ki ga koordinira Mirovni Inštitut, Ljubljana, v sodelovanju s partnerskimi organizacijami Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede), Center za mirovne študije, Zagreb, in Novosadska novinarska šola, Novi Sad. Projekt financira Evropska unija v okviru Programa za pravosodje in Programa za pravice, enakost in državljanstvo.
V okviru projekta je Center za mirovne študije v Zagrebu je po isti metodologiji opravil analizo sovražnih narativov na Hrvaškem, izsledki so dostopni v publikaciji Narativi mržnje u internetskim medijima i internetskim komunikacijama u Hrvatskoj, avtoric Sare Lalić in Cvijete Senta. Novosadska novinarska šola pa je objavila analizo sovražnih narativov v Srbiji v publikaciji Govor mržnje na portalima i društvenim mrežama u Srbiji, avtorja Stefana Janjića.