Poročilo / Tretje Nacionalno poročilo o Sloveniji o izvajanju različnih področij integracijske politike za osebe s priznano mednarodno zaščito
Predstavljamo tretje Nacionalno poročilo o Sloveniji o izvajanju različnih področij integracijske politike za osebe s priznano mednarodno zaščito. Raziskava, izvedena v letih 2020 in 2021, je obsegala več kot 180 kazalnikov, namenjenih diagnosticiranju obstoječega stanja na področju integracije beguncev v Sloveniji. Ti kazalniki merijo oz. vrednotijo različne tipe podatkov, od pravnih, upravnih, statističnih, finančnih ipd., na praktično vseh področjih integracije – od bivanja, državljanstva, združevanja družin, izobraževanja, zaposlovanja, poklicnega usposabljanja, zdravstva, socialnega varstva, dostopa do stanovanja, učenja jezika, socialne orientacije, do sodelovanja z lokalnim prebivalstvom. Tretja in zadnja raziskava, izvedena v projektu NIEM, obsega časovno obdobje med 1. januarjem 2020 in 31. marcem 2021.
Pri tretji evalvaciji integracije oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji v okviru mehanizma NIEM, smo ugotovili, da je na večini področij situacija ostala enaka kot pred tremi leti, na nekaterih pa se je poslabšala. Glede na merjene kazalnike, na nobenem izmed področij nismo ugotovili sistemskega izboljšanja stanja.
Glavne težave so v celotnem evalvacijskem obdobju ostale enake in po večini nenaslovljene:
dostop do stanovanj (ta so predraga, vlada diskriminacija, rasizem itd.);
dostop do zdravstvenih storitev (premajhno število zdravnikov, zlasti v glavnem mestu);
problematika zaposlovanja (begunci in begunke poročajo, da dobivajo enake ponudbe za delo, ne glede na njihovo izobrazbo ali izkušnje);
jezikovne ovire (čeprav so begunci in begunke upravičeni do 400-urnega brezplačnega tečaja jezika, so rezultati v praksi slabi, prav tako jih večina način izvedbe tečaja ocenjuje z nezadostno).
Poleg zgornjih težav, izmed katerih nekatere pestijo tudi lokalno prebivalstvo v Sloveniji, se osebe s priznano mednarodno zaščito dodatno soočajo z diskriminacijo, socialno izključenostjo in revščino ter psihološkimi in fizičnimi težavami zaradi situacije v državi izvora, verižnih vračanj in drugih pogosto nasilnih izkušenj tako na poti kot tudi v Evropi, npr. tekom azilnega postopka – te težave v veliki meri ostajajo nenaslovljene in na dolgi rok preprečujejo uspešno integracijo.
Obstaja tudi izrazita vrzel med veljavno zakonodajo in politikami na eni strani ter izvajanjem in sodelovanjem deležnikov na drugi strani. Integracija v praksi ni razumljena kot dvosmerni proces, temveč kot proces asimilacije posameznika. Integracija je še vedno povsem centralizirana in lokalna raven ni vključena.
Osebam s priznano mednarodno zaščito kljub številnim oviram in pogosto sovražnemu okolju, zlasti v birokratskih postopkih, na splošno še vedno nekako uspeva krmariti po sistemu, čeprav predvsem z nepogrešljivo pomočjo nevladnih organizacij, aktivistov in nekaterih javnih uslužbencev, ki se kljub pomanjkljivostim sistema posebej potrudijo za to, da nekomu pomagajo.
Toda zgornje težave, ovire in izzivi so rešljivi! S posluhom za težave oseb s priznano mednarodno zaščito in migrantov_k, odprtimi glavami, upoštevanjem strokovnjakov in organizacij, ki že leta nudijo podporo in rešujejo stiske, z vključevanjem in naslavljanjem lokalnega prebivalstva ter s sistematizacijo dobrih praks pilotnih projektov lahko dosežemo bistven napredek na področju vključevanja oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji. Vsi imamo (ali bi morali imeti) skupen cilj: to je izboljšati integracijo in vključevanje tujcev v slovensko družbo in s tem ustvariti prijetno in funkcionalno socialno sfero tako za lokalno prebivalstvo kot za priseljence. Kjer je volja, je pot!
Raziskovalno-zagovorniški projekt NIEM, katerega namen je meriti/oceniti in izboljšati integracijske politike za osebe s priznano mednarodno zaščito, smo izvajali od leta 2015, skupaj s partnerji v 14 državah Evropske unije. Izvedli smo tri obdobja raziskav in sicer s poudarkom na letih 2016, 2018 in 2020-21. Po koncu vsake raziskave smo pripravili nacionalna in tudi primerjalna evropska poročila.
V maju 2022 je izšlo Primerjalno poročilo o integraciji beguncev. Pokazalo se je, da so države, ki sprejemajo največ ukrajinskih beguncev, najmanj pripravljene.