Novice

V Teoriji in praksi objavljen tematski blok Masculinities and care

V Teoriji in praksi objavljen tematski blok Masculinities and care

teorija in praksa januar 2020V reviji Teorija in praksa (let. LVI, št. 4) je objavljen posebni tematski blok Masculinities and care: Men’s experiences in formal and informal care work, ki sta  ga uredili Majda Hrženjak in Elli Scambor v okviru raziskovalnega projekta Moškosti, enakost, skrbstvene prakse (ARRS). Vključuje 11 izvirnih znanstvenih člankov, med njimi tudi članke sodelavcev in sodelavk Mirovnega inštituta Žive Humer, Mojce Frelih, Iztoka Šorija in Majde Hrženjak. Tematski blok prinaša evidenco o aktivnem sodelovanju moških v raznolikih tipih, lokacijah in geografijah skrbi. Prispeva k poglabljanju razumevanja kompleksnosti vključevanja moških v skrbstveno delo tako z vidika družbene regulacije spolov kot tudi z vidika širših strukturnih dejavnikov kot so generacija, kontekst, trg dela, sistem blaginje, migracije, organizacijske prakse ter dominantne kulturne norme o družini in skrbi.

 

Vsi članki so prosto dostopni na spletni strani revije Teorija in praksa.

Povezava na povzetke.

Iz Uvodnika, ki sta ga napisali Majda Hrženjak in Elli Scambor:

Kot pravi Hanlon (2012, 202): ”Skrbstveno delo moških je povezano z manj rigidno definicijo moškosti, moških vlog in skrbstvenih sposobnosti.” To je optimistična imaginacija, kako lahko vključenost v skrbstveno delo prispeva k emancipaciji moških od rigidnih norm hegemone moškosti. Ali ima lahko koncept skrbne moškosti, apliciran ne zgolj na medosebna razmerja (starševstvo, partnerstvo, prijateljstva), pač pa tudi na širša družbena razmerja kot so skrb za skupnost, okolje, marginalizirane skupine, transformativne potenciale za patriarhalni spolni red in neoliberalni kapitalizem, ostaja odprto vprašanje razmerja med strukturo in identiteto. Nekateri avtorji in avtorice vidijo spreminjanje moškosti kot obliko nadaljevanja privilegijev preko rekonfiguracije moškosti in ne kot znak transgresije spolnih norm v smeri enakosti (Cottingham 2017; Björk, 2015; glej Bembič in Hughson v pričujočem tematskem sklopu). Populistična gibanja dojemajo enakost v skrbstvenem delu kot feminizacijo moških, ki predstavlja grožnjo tradicionalnemu družbenemu redu. Spet drugi menijo, da vključenost v skrbstveno delo ustvarja priložnosti za moške, da poglobijo odnose z bližnjimi in prispevajo k bolj skrbni družbi, kar bi imelo pozitivne posledice ne samo za spolni red, pač pa za družbo kot celoto (Scambor et al., 2019).”