Afektivno in kapitalizem

Člani in članice raziskovalne skupine, ki afektivnost v novinarskem polju raziskujejo v okviru projekta AFEMED, so v številčni zasedbi sodelovali na mednarodni konferenci z naslovom Communication and Capital(ism), ki je med 28. in 30. avgustom potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Konferenca, ki jo je organiziralo raziskovalno omrežje za komuniciranje in medije Evropskega sociološkega združenja (ESA-RN18), je bila osredotočena na strukturne probleme, izzive in spremembe digitalnega kapitalizma, na njej pa je sodelovalo več kot 60 raziskovalk in raziskovalcev. Člani in članice raziskovalne skupine so zbranemu akademskemu, raziskovalnemu in strokovnemu občinstvu predstavili številne empirične izsledke, ki so jih pridobili v različnih raziskovalnih modulih projekta.

Rok Smrdelj, (soavtorstvo Mojca Pajnik; Peter Sekloča) je v prispevku z naslovom »Connectivity and Attention as Structuring Logics: The Role of Affect in Reconfiguring Public Communication« govoril o epistemoloških spoznanjih, ki afektivno postavljajo kot strukturirajoče načelo sodobnega kapitalizma. V središče postavlja koncepta povezanosti in pozornosti, ki sta s tem postavljena tudi v sam prerez sodobnega kapitalizma, saj sta v mrežni medijski sferi popolnoma transformirala procese javnega komuniciranja.

Majda Hrženjak je svojemu prispevku dala naslov »Feeling the Crisis, Building the Alternative: Women Journalists and the Affective Turn in Digital Community Media«, v njem pa je – na podlagi biografskih intervjujev – rekonstruirala pomembne trajektorije novinark in pokazala na njihovo aktivno vlogo pri vzpostavitvi avtonomnih in neodvisnih digitalnih skupnostnih medijev. Pokazala je, zakaj so takšni novinarski projekti v svojem temelju pomembni osebni in politični projekti – predstavljajo zavračanje statusa quo, a so obenem tudi projekti, ki novinarstvu vračajo integriteto, avtonomijo ter sam pomen novinarskega dela.

Brankica Petković se je v svojem prispevku z naslovom »Community and Non-Profit Media in Slovenia: Persistent Marginalization in Media Policy and Landscape« naslonila na izsledke v okviru projekta MeDeMAP in predstavila, zakaj v slovenskem regulatornem okolju skupnostni in neprofitni mediji – kljub njihovi pomembni deliberativni in zagovorniški vlogi – ostajajo marginalizirani in finančno podhranjeni.

V prispevku (soavtorstvo M. Pajnik, D. Sen, L. Šramel Čebular) o oligarhizaciji medijskega lastništva je Marko Ribać izpostavil ključne trende medijske koncentracije na primeru slovenskega medijskega sistema. S primerjavo podatkov iz let 2010 in 2022 je predstavil izsledke študije, ki identificira ključne medijske grozde, ki dominirajo v štirih ključnih medijskih sektorjih – vključno z lokalnimi konglomerati, regionalnimi medijskimi velikani in politično povezanimi medijskimi mrežami – ter poudaril njihovo vidnost in vpliv pri oblikovanju koncentriranega medijskega prostora ter privabljanju pozornosti občinstva.

Peter Sekloča je v prispevku z naslovom »Big Tech’s Media Imperialism: Circuits of Capital in Peripheral Media Systems« združil Galtungovo teorijo oz. model imperializma ter številne empirične ter statistične podatke, zato da bi lahko klasificiral medijske organizacije in jih ločil od tehnoloških velikanov, primerjajoč njihovo organsko kompozicijo kapitala, vzpostavljene poslovne modele in ravni dohodkov.

Maja Breznik pa je skupaj s prof. Adele Ladkin, prof. Kylie Jarrett in Jernejem Kastelicem iz sindikata Mladi Plus razgrnila kompleksno dinamiko digitalnih platform, ki z algoritemskim menedžmentom in mediatizacijo dela redefinirajo naravo zaposlovanja, delavskih pravic in socialnega dialoga. Na omizju z naslovom »UNPACKING PLATFORM POWER«, ki ga je moderirala Maja Turnšek, so se poleg transformacij dela sogovorke in sogovorec posvetili tudi posledicam, ki jih omenjene spremembe prinašajo v  »življenjski svet« delavcev in delavk, pa tudi vprašanju o tem, kaj te spremembe prinašajo v boj za družbeno in socialno pravičnost.