Razvojno partnerstvo SIPA – Sistem pomoči na domu (EQUAL)
Razvojno partnerstvo SIPA – Sistem pomoči na domu, ki je nastalo v okviru programa pobude EQUAL Evropskega socialnega sklada se osredotoča na temo, ki tako v sociologiji kot tudi širše v družboslovju in humanistiki ni prav pogosto obravnavana – na reproduktivno delo. Znotraj tega pojma posebej izpostavljamo gospodinjsko delo in varstvo otrok oziroma družinsko delo. Dekonstruiramo in problematiziramo nekaj osnovnih determinant, ki v sodobnem kapitalističnem sistemu definirajo domače delo kot ne-delo. Te determinante opredeljujejo domače delo kot žensko delo, ki ga ženske opravljajo iz ljubezni, in zato sploh ni »pravo« delo; kot delo, ki se opravlja v zasebni sferi, in torej ni stvar javnega interesa; kot neproduktivno delo, ki ne ustvarja nove vrednosti, ampak je usmerjeno predvsem v potrošnjo; kot neplačano delo. Percepcija domačega dela kot ne-dela vodi v nevidnost dvojne obremenjenosti sodobnih žensk s plačanim produktivnim delom v javni sferi in z neplačanim reproduktivnim delom v zasebni sferi. Pozornost javnosti, politike, celo feministične kritike je usmerjena predvsem na udejstvovanje žensk v sferi plačanega dela, bolj obrobno pa je problematiziranje obremenjenosti žensk z reproduktivnim delom. Percepcija domačega dela kot ne-dela pa vodi tudi v nevidnost plačanega domačega dela, ki je, kot kažejo raziskave, v sodobnih družbah razširjeno v prav tolikšni meri, kot je bilo v preteklosti, s to razliko, da danes o tem molčimo. V tej sferi nevidnega reproduktivnega ne-dela namreč najdejo neformalno zaposlitev in osnovna sredstva za eksistenco množice (spet) žensk. Pa ne katerihkoli žensk, ampak žensk določenih nacionalnosti, določenega življenjskega obdobja, določenega razreda.
V neformalni sferi plačanega domačega dela se danes povsod po svetu zaposlujejo predvsem (ilegalne) priseljenke, starejše ženske, dolgotrajno brezposelne ženske, vse več pa tudi mlade ženske kot iskalke prve zaposlitve in delavke, ki jim osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja ne zadostuje za preživetje. Tako imamo na eni strani zgodbo žensk, ki jih dvojna obremenjenost s produktivnim in reproduktivnim delom napelje k delni alokaciji reproduktivnega dela na črnem trgu plačanega domačega dela. Na drugi strani pa imamo zgodbo žensk, ki v situaciji take ali drugačne eksistenčne stiske poleg svojega neplačanega domačega dela poprimejo še za domače delo neke druge ženske, ki je tokrat sicer plačano, vendar se odvija v povsem nedefiniranih pogojih dela, brez pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Nevidnost domačega dela in njegova definicija kot ne-dela torej vodita tudi v percepcijo sodobnih gospodinjskih delavk kot ne-delavk. Projekt smo zasnovali kot raziskovalno-aplikativni projekt, z izhodiščno tezo, da je mogoče obstoječi neformalni trg plačanega domačega dela v Sloveniji transformirati v področje rednih zaposlitev za dolgotrajno brezposelne ženske in s tem vplivati na razbremenitev z reproduktivnim delom preobremenjenih gospodinjstev z majhnimi otroki, med njimi zlasti žensk. Cilj projekta je bil oblikovanje priporočil za naročnika projekta, Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve, kako oblikovati sistem plačanega domačega dela, da bo omogočal kvalitetna nova delovna mesta za težko zaposljive osebe, in da bo cenovno dostopen čim širšemu krogu tistih, ki te storitve potrebujejo.
http://www.sipa2.si/
Vodja projekta: Majda Hrženjak
Sodelavci na projektu: Nataša Kraljič Černe, Barbara Žaucer Šefman, Meta Furlani, Tine Lovec, Tadeja Košak, Mojca Frelih, Živa Humer in Franja Arlič
Izvedba
- empirična raziskava v gospodinjstvih z majhnimi otroki o potrebah po plačanem domačem delu in koliko ga že uporabljajo;
- anketa med dolgotrajno brezposelnimi ženskami o njihovi pripravljenosti na zaposlitev kot gospodinjska delavka oz. na legalizacijo njihovega dela na črno;
- pilotni preizkus plačanega domačega dela v gospodinjstvih z majhnimi otroki;
- evalvacija pilotnega preizkusa.
Rezultati
Priporočila, kakor profesionalizirati in regulirati plačano domače delo:
Subvencioniranje ponudbe, torej ustvarjanja novih delovnih mest, v višini približno 50% bruto plače gospodinjske delavke ter stroškov koordinacije in izobraževanja bi po eni strani storitev na trgu pocenilo in omogočilo njeno širšo dostopnost, po drugi strani pa bi omogočilo redno in urejeno delovno razmerje gospodinjskim delavkam. Subvencija bi omogočila preživetje družbenim podjetjem, ki bi izvajala nabor, izobraževanje, zaposlovanje gospodinjskih delavk in ponudbo storitve na trgu.
Osebni dohodki gospodinjskih delavk bi morali biti stimulativni, sicer ne bodo konkurenčni zaslužkom na črnem trgu. Hkrati pa morajo ostati v takih mejah, da bo storitev dostopna širokemu krogu uporabnikov, ne samo premožnim družbenim slojem. S tem ciljem bi veljalo razmisliti tudi o selektivnem subvencioniranju na strani povpraševanja (npr. v okviru družinskih politik).
Storitve plačanega domačega dela morajo biti natančno definirane tako po vsebini kot po delovnem času in ceni. Oblikovati je mogoče tako specifične (npr. samo generalna čiščenja) kot integrirane (npr. nakupovanje, kuhanje in spremljanje otroka iz vrtca) storitve.
Kvaliteta delovnega mesta je najbolj pomemben element pri ustvarjanju novih delovnih mest v storitvenem sektorju. Glede na to, da gre za težje fizično delo, v katerega se vključujejo dolgotrajno brezposelne ženske, ki so pogosto starejše, je potrebno efektivno delo omejiti na 5 do 6 ur dnevno in v delovni čas šteti tudi čas porabljen za prevoze med uporabniki.
Glede na to, da se predvideva delo s težje zaposljivimi osebami, bi moralo izobraževanje vsebovati elemente motiviranja za delo, elemente psihosocialne integracije, in poseben poudarek na poznavanju lastnih pravic ter načinov, kako jih uveljavljati. Vključevati pa bi moralo tudi segment dela/druženja z otroki.
Koordinacija mora biti profesionalna, dostopna, prilagodljiva in mora obvladovati sodobne tehnologije komuniciranja. Tako gospodinjskim delavkam kot gospodinjstvom mora nuditi občutek zaupanja in organiziranosti. Obsegati mora mediacijo konfliktnih situacij ter povezovanja, organiziranja in zagovorništva gospodinjskih delavk. Omogočati mora samoorganizacijo gospodinjskih delavk v obliki samozaposlitev in kooperativ. Težiti mora k enotni standardizaciji plačanega domačega dela, h kvalitetnim pogojem dela in k defeminizaciji področja.
Tendence na trgu dela so intenziviranje dela in uvajanje kulture dolgih delavnikov, tako da je osebno življenje vse bolj podrejeno službenemu, kar je posebej težko za tiste, ki imajo skrbstvene obveznosti kot so skrb za otroke, starejše, bolne ipd. . Hkrati pa bo vse težje ustvarjati nova delovna mesta za tiste družbene skupine, ki jih trg dela vse bolj radikalno izloča, ker ne more iz njih iztisniti maksimalnega delovnega učinka: ljudi z nizko izobrazbo, starejše ljudi, iskalce prve zaposlitve, mlajše ženske brez otrok in ženske z majhnimi otroki. Ideja, ki smo jo preizkušali v projektu SIPA, je bolj simptom problemov sodobne kapitalistične družbe kot pa njihova rešitev, vendarle pa v obstoječih pogojih pozitivno vpliva na kvaliteto življenja obeh ciljnih skupin.
Partnerji:
- Nacionalni partnerji: ZRSZ, Ninamedia d.o.o., družba Centerkontur.
- Transnacionalni partnerji: Home Managers, Belgija; Modellértékű NőTámogató Rendszer kiépítése, Madžarska; Nuovi Orizzonti Per L`Economia Sociale, Italija; Women@Work in Action, Nizozemska.
Financerji:
- Social Fund
- Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti