nedostojno delo

Prispevka o prekarizaciji dela v skrbstvenih poklicih

Pri založbi FDV je izšel zbornik (Ne)dostojno delo: Prekarizacija standardnega in nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji (uredila sta ga Miroslav Stanojević in Sašo Furlan), ki tematizira upadanje standardov varne zaposlitve in mehanizmov socialne zaščite ter  politično in ekonomsko periferizacijo Slovenije znotraj evropskega gospodarsko-političnega prostoraKnjiga vsebuje dva prispevka raziskovalke Mirovnega inštituta Majde Hrženjak in sicer  ‘Nega in pomoč na domu med državo, trgom in družino’ ter Prekarizacija dela v standardnih zaposlitvah: primer zdravstvene nege’.

Knjigo je mogoče prelistati na tem spletnem naslovu.

Nega in pomoč na domu med državo, trgom in družino (povzetek)

Področje nege in pomoči na domu se umešča v feminizirano, delovno intenzivno storitveno dejavnost socialne oskrbe, po kateri v starajočih se evropskih družbah potrebe naraščajo. Na pogoje dela na tem področju odločilno vpliva način, kako država s socialnimi politikami strukturira družbeno organizacijo skrbi. Študije kažejo, da aktualne spremembe socialnih politik v Evropski uniji, ki se odzivajo na nova družbena tveganja, povezana s staranjem prebivalstva ter spremenjenimi družinskimi in zaposlovalnimi vzorci, sledijo logiki podružinjenja, pozasebljenja in marketizacije tega področja. Na podlagi individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami, vodji delovnih organizacij in sindikatov ter analize politik, ki regulirajo področja nege in pomoči na domu, avtorica pokaže, da politike skrbi za starejše vzpostavljajo serijo različnih delovnih položajev, ki so segmentirani med javno službo in trgom ter med formalnim in neformalnim delom. Čeprav se delo nege in pomoči na domu v vseh predstavljenih položajih kaže kot prekarno, avtorica ugotavlja, da se prekarnost za skrbstveno delavko stopnjuje s približevanjem tržnim, hibridnim in neformalnim delovnim položajem, in nasprotno – bolj, kot je delo formalizirano, in bližje, kot je javni službi, manj je prekarno.

Prekarizacija dela v standardnih zaposlitvah: primer zdravstvene nege (povzetek)

Avtorica z analizo pogojev dela na področju zdravstvene nege v Sloveniji in z referencami na aktualno situacijo v širšem kontekstu postsocialističnih držav zagovarja tezo, da prekarizacija dela ne predstavlja samo odmika od norme standardne zaposlitve, temveč jo je treba razumeti širše, tudi z vidika elementov, ki definirajo kvaliteto delovnega mesta. Primer zdravstvene nege v javnem sektorju v Sloveniji, kjer prevladujejo standardne zaposlitve, kaže, da se izpostavljenost prekarizaciji pojavlja tudi v standardnih zaposlitvah v javnem sektorju zaradi notranje fleksibilizacije, ki jo terja z varčevanjem in ekonomizacijo motivirana reorganizacija stroškov dela, delovnih procesov in delovnega časa. Ključni dejavnik prekarizacije dela v zdravstveni negi je premalo zaposlenih, kar delodajalci rešujejo s podaljševanjem delovnega časa, prisilnim nadurnim delom, ki ni v celoti plačano, povečevanjem intenzivnosti dela, nepredvidljivimi delovniki ipd., vse to pa povzroča pri zaposlenih preobremenjenost in zdravstvene težave. Študija zdravstvene nege tako kaže, da niso samo zakonitosti trga dejavnik prekarizacije dela, temveč da njen pomembni promotor postaja tudi država, ki po zgledu zasebnih lastnikov varčuje na način poslabšanja delovnih pogojev zaposlenih).