V senci napredne zakonske ureditve: kazniva dejanja iz sovraštva zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete – perspektiva žrtve
V novi številki Teorije in prakse je izšel članek V senci napredne zakonske ureditve: kazniva dejanja iz sovraštva zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete – perspektiva žrtve avtoric Maje Ladić, Katerine Kočkovska Šetinc, Katarine Vučko, Neža Kogovšek Šalamon. Članek obravnava neskladje med naprednimi predpisi, sprejetimi s ciljem odprave diskriminacije in izključevanja posameznikov LGBTIQ+, in družbo z globoko ukoreninjenimi homofobnimi in transfobnimi sentimenti in predsodki. Kljub sprejetju vključujočih predpisov na podlagi odločb slovenskega ustavnega sodišča je pojavljanje homofobnih in transfobnih napadov vsaj enako pogosto kot v preteklosti, če ne intenzivnejše. V članku orišemo najpomembnejše zakonodajne spremembe na obravnavanem področju, kar dopolnimo s pregledom literature ter z izvirnimi rezultati kvalitativne terenske socio-pravne raziskave, izvedene na podlagi 22 intervjujev – 10 z žrtvami napadov in 12 s strokovnjaki. Rezultati kažejo izzive na področju prijavljanja incidentov, neučinkovitost kazenskega pregona in pomanjkljivo podporo žrtvam.
“Izkušnje, ki so jih v raziskavi posredovali intervjuvanci, kažejo, da sicer pretežno napredna nacionalna zakonodaja za varstvo enakosti skupnosti LGBTIQ+ v vsakdanjem življenju ni polno zaživela in je vključeni akterji niso popolnoma ponotranjili. Drži, da nasilnih incidentov ne bo nikoli mogoče povsem odpraviti, pa tudi vzrokov zanje ne – ti so povezani s širšim družbenim problemom tolerance do nasilja (Kuhar in Švab 2024, 3299; Smrdelj in Kuhar 2024b), vendar pa so pristojne institucije po zakonu in ustavi dolžne ustrezno odreagirati na prijave nasilja ter izpeljati postopke po pravilih kaznovalnega prava.“
