Moškosti, enakost, skrbstvene prakse – MESP

Izhodišča

Vsebina projekta se umešča v intersekcijo feminističnih teoretizacij sistemov blaginje, ki postavljajo koncept skrbi v središče analize družbenih neenakosti, in kritičnih študij moških in moškosti, ki smiselno širijo fokus študij spola od njihove usmerjenosti izključno v analizo žensk v raziskovanje relacijske spolne dinamike in heterogenosti znotraj kategorij moškosti in ženskosti. Tri razsežnosti skrbi (stroški, delo in odgovornosti) so v blaginjskih sistemih različno porazdeljene med različne institucionalne domene (državo, trg, družino in skupnostjo) in ljudi, ki so deljeni po spolu, etničnosti/rasi in razredu. Ne glede na okvir izvajanja skrbstvenega dela (zasebni ali poklicni), je nizka raven skrbstvenega dela moških pojav, ki se kaže kot izjemno odporen, kljub izrazitim demografskim, družbenim in ekonomskim spremembam ter ki ostaja osrednji vir ‘patriarhalnih dividend’. Vendar se vizija skrbi kot univerzalne človeške norme, ki zadeva tako moške kot ženske, kaže kot ključna ne le za spoprijemanje z naraščajočim skrbstvenim deficitom v starajočih se družbah, temveč tudi za (spolno) enakost, vključujoče državljanstvo in skrbno demokracijo.

Opredelitev problema

Enakost moških v skrbstvenem delu problematizira tradicionalne spolne ideologije in odpira prostor za prevpraševanje tako konceptov moškosti in ženskosti kot razmerij med  ‘produkcijo’ in ‘reprodukcijo’, javnim in zasebnim, politiko in intimnostjo, kakor so vzpostavljeni v kapitalizmu. Vključevanje moških v skrb je kompleksno in ga lahko strnemo v tri glavne razsežnosti: prva se nanaša na pomen moškosti v kontekstu  hierarhičnih in kompetitivnih razmerij med moškimi, zajetih v konceptu hegemonih/multiplih moškosti. Druga se osredotoča na to, da ekonomsko preživljanje družine (breadwinning) predstavlja dominantni model moškega skrbstvenega dela, kar omejuje obseg in vrste skrbi, ki jih izvajajo moški. Tretja razsežnost zadeva simbolno povezovanje skrbstvenega dela z ženskostjo, šibkostjo, podrejenostjo kot antitezami hegemone moškosti.

Cilji in učinek projekta

Na empirični ravni je cilj projekta raziskati skrbstvene prakse moških v zasebnem in poklicnem skrbstvenem delu in odgovoriti na vprašanja: Kdo so moški skrbniki? V kakšnih okoliščinah moški prevzemajo skrbstvene odgovornosti? Ali se moški soočajo s podobnimi težavami kot ženske, kadar prevzamejo plačane ali neplačane skrbstvene odgovornosti? Kako moški, ki izberejo skrbstveno delo v zasebnem življenju ali v feminiziranih skrbstvenih poklicih, usklajujejo to ‘kršitev norme’ z normami hegemone moškosti? Kako se transformirajo norme in prakse skrbstvenega dela, ko ga izvajajo moški? Glede na to, da se podatki o spolni delitvi skrbstvenega dela večinoma nanašajo na skrb za otroke in delitev gospodinjskega dela v heteroseksualnih družinah, je cilj projekta raziskati participacijo moških v heterogenih geografijah skrbi. Tako je na teoretski ravni namen projekta prispevati k razširitvi koncepta skrbi, da bi zadostil pogojem kompleksnih in pluralnih družbenih realnosti in da bi se izognili esencialističnim perspektivam. Raziskava bo prispevala k raziskovanju novih perspektiv države blaginje (udeležba moških v skrbi), kar je pomembno v družbenem, praktičnem in javnopolitičnem smislu.



Izvedba

Raziskovalne metode in inovativnost   

Zaradi vključevanja perspektive kompleksnosti vprašanja skrbi in spola bo raziskava potekala hkrati na treh ravneh, s poudarkom na njihovem so-učinkovanju: na makro ravni  politik in diskurzov; na mezo ravni organizacijskih kultur in praks; na mikro ravni  živetih izkušenj moških skrbnikov v zasebnem in/ali poklicnem okolju. Analiza na makro ravni bo vključevala kontekstualizirano analizo konfiguracije skrbi z uporabo analize politik, diskurzov in uokvirjanja; na mezo ravni bomo uporabili fokusne skupine, opazovanje in intervjuje; na mikro ravni bomo uporabili problemske poglobljene intervjuje, ki omogočajo pridobitev evidence tako o objektivnem posameznikovem delovanju kot o njegovih subjektivnih zaznavah in načinih predelave družbene realnosti in ki hkrati omogočajo naracije, eksplikacije in konfrontacije. Novost projekta je dvojna: v mednarodnih kritičnih študijah moških in moškosti je vprašanje moškosti in skrbi še vedno premalo raziskano; na nacionalni ravni bo to prva raziskava kritičnih študij moških in moškosti.

Partnerji:

Projektno skupino sestavljajo raziskovalci in raziskovalke iz Mirovnega inštituta (koordinator projekta) in Univerze v Ljubljani – Fakultete za družbene vede (projektni partner): Majda Hrženjak (vodja projekta); Aleksandra Kanjuo Mrčela; Branko Bembič, Mojca Frelih, Živa Humer in Iztok Šori.

Financerji:

ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije