teorija in praksa januar 2020

Masculinities and care, tematski sklop v Teoriji in praksi

V reviji Teorija in praksa (let. LVI, št. 4) je objavljen posebni tematski blok Masculinities and care: Men’s experiences in formal and informal care work, ki sta  ga uredili Majda Hrženjak in Elli Scambor v okviru raziskovalnega projekta Moškosti, enakost, skrbstvene prakse (ARRS). Vključuje 11 izvirnih znanstvenih člankov, med njimi tudi članke sodelavcev in sodelavk Mirovnega inštituta Žive Humer, Mojce Frelih, Iztoka Šorija in Majde Hrženjak. Tematski blok prinaša evidenco o aktivnem sodelovanju moških v raznolikih tipih, lokacijah in geografijah skrbi. Prispeva k poglabljanju razumevanja kompleksnosti vključevanja moških v skrbstveno delo tako z vidika družbene regulacije spolov kot tudi z vidika širših strukturnih dejavnikov kot so generacija, kontekst, trg dela, sistem blaginje, migracije, organizacijske prakse ter dominantne kulturne norme o družini in skrbi.

Iztok Šori, Živa Humer in Mojca Frelih v svojih člankih analizirajo izkušnje moških, ki se soočajo z vlogo primarnega oskrbovalca v neformalni, družinski oskrbi kot očetje ali oskrbovalci staršev in partnerk z demenco. Na ravni diskurzov se kaže ambivalenten odnos družbe do sodobnega očetovstva: uradni diskurz družinskih politik zagovarja enakost spolov skozi enakost v delitvi starševskega skrbstvenega dela; skupine za očetovske pravice vztrajajo pri tradicionalnem razumevanju starševskih vlog; na ravni institucij kot so sodišča in centri za socialno delo, so moški še vedno pojmovani kot sekundarni starši in se soočajo z diskriminacijo v dodelitvi (deljenega) skrbništva. Naracije očetov izpostavljajo otrokov manko materinske ljubezni, ki ga očetje dojemajo kot svoj primanjkljaj v skrbi za otroke. Medtem ko z vsakodnevno skrbjo zavestno ali nehote dekonstruirajo spolne norme in meje moškosti, jih hkrati utrjujejo na ravni manj oprijemljivega čustvenega doživljanja. Intervjuji z moškimi, ki so dolgotrajni oskrbovalci staršev ali partnerk z demenco, odpirajo potenciale za spreminjanje tradicionalnega pripisovanja oskrbe ženskam, opozarjajo pa tudi na spolno specifične potrebe moških neformalnih oskrbovalcev s strani javnih služb, v komunikaciji z zdravstvenim osebjem in emocionalni  podpori. V splošnem pa na podlagi intervjujev zaključujemo, da so izkušnje in prakse moških v družinskem skrbstvenem delu zelo raznolike in vključujejo tudi značilnosti hegemone moškosti kot so distanciranje od ženskosti, homofobija, hierarhična razmerja, kontrola, osredotočenost na svoje potrebe ipd., zato študija ne potrjuje teoretske predpostavke, da ima aktivno prevzemanje skrbstvenega dela za moške nujno transformativne učinke v smeri enakosti spolov.


Vsi članki so prosto dostopni na spletni strani revije Teorija in praksa | Povezava na povzetke


Majda Hrženjak in Branko Bembič v svojih člankih analizirata formalno in profesionalno skrbstveno delo moških iz vidika součinkovanja strukturnih in identitetnih dejavnikov. Z niansirano analizo skrbstvenih poklicev v otroškem varstvu, oskrbi starih in oseb z ovirami ugotavljata, da razmeroma dobre delovne razmere v součinkovanju s poudarjeno hegemono konstrukcijo moškosti pritegnejo več moških v oskrbo oseb z ovirami v primerjavi z oskrbo starih in otrok. Zaradi odvračajočih učinkov slabih delovnih razmer ter ospoljenih konotacij intimne nege in gospodinjskega dela ostaja delež moških v oskrbi starih izjemno majhen. V skrbi za otroke so konotacije feminiziranosti tega dela zaradi asociacij na materinstvo kulturno tako močne, da se kljub dobrim delovnim razmeram v to področje skrbi vključuje najmanjši delež moških. Kritična analiza pojma skrbne moškosti in domnevne povezave med vpetostjo moških v skrbstveno delo, temu ustrezno identitetno spremembo moških in od tod izhajajočih emancipacijskih učinkov na spolni režim pa nakazuje, da čeprav empirična evidenca podpira tezo o uveljavljanju egalitarnih vrednot, povezanih s skrbno moškostjo, se njeni učinki zdijo prej represivni kot emancipacijski zaradi vzpostavljanja navidezne enakosti, ki prikriva strukturna razmerja moči.