Priročnik / Na žrtve osredotočen in intersekcijski pristop pri odzivanju na zločine iz sovraštva. Priročnik o dobrih praksah

Zločini iz sovraštva proti različnim družbenim skupinam so resen družbeni problem v večini držav Evropske unije (EU). Čeprav EU in države članice v zadnjih letih temu vprašanju posvečajo vedno več pozornosti, pa ta prizadevanja pogosto ne upoštevajo intersekcijske narave zločinov iz sovraštva in ne posvečajo dovolj pozornosti težavam žrtev. Namen projekta Proti sovraštvu: Izboljšanje pomoči žrtvam zločinov iz sovraštva z intersekcijskim pristopom, ki ga sofinancira EU iz Programa za pravosodje, je obravnavati ta problem. Priročnik temelji na raziskavah, opravljenih v okviru projekta, in si prizadeva pomagati strokovnjakom_injam s prikazom dobrih praks pri odzivanju na zločine iz sovraštva iz šestih držav, ki so bile vključene v projekt (Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Slovenija in Španija). Čeprav priročnik ni prva zbirka dobrih praks na tem področju, je njegova edinstvenost v tem, da poudarja intersekcionalnost in osredotočenost na žrtve.

Priročnik v začetnih dveh poglavjih daje vpogled v temi osredotočenosti na žrtve in intersekcionalnosti ter opisuje izzive, ki jih prinašata, in osnovna načela, ki iz njiju izvirajo. Temu sledi opis naše metodologije: kako smo opredelili_e in ovrednotili_e dobre prakse, ki smo jih vključili_e v naš priročnik. Opis dobrih praks smo razdelili_e v devet poglavij, vsako od katerih se osredotoča na vrsto dejavnosti ali ukrepov, in sicer na podporo žrtvam, poročanje, pravilniki in navodila glede izvedbe preiskave in pregona kaznivih dejanj, usposabljanje strokovnjakov_inj, strokovno specializacijo, medsektorsko sodelovanje, odziv skupnosti, ozaveščanje in dokumentiranje. Odločili_e smo se, da se ne bomo osredotočali_e na zakonodajo kot tako, predvsem zato, ker je priročnik namenjen strokovnjakom_injam iz prakse, ki delujejo v danih zakonodajnih okvirih, pa tudi zato, ker v večini držav, vključenih v projekt, ključne težave niso v sami zakonodaji, temveč v njenem izvajanju.

Vsako poglavje ima podobno strukturo, ki se začne z opisom problema, v katerem so poudarjena vprašanja, ki jih želi obravnavati določen ukrep. Poglavja nato vsebujejo podrobno analizo dobre prakse, ki smo jo našli_e v eni od držav, vključenih v projekt, ter krajši opis sorodnih dobrih praks iz drugih držav. Vsako poglavje se zaključi s seznamom nasvetov in priporočil ter uporabnih virov, ki strokovnjakom_injam pomagajo pri uvajanju podobnih dobrih praks.